Prihodnja zima bi lahko bila še hujša za dobave plina
Ruski plin Če bodo pogodbo za alžirski plin izvajali ustrezno, Slovenija ne bi smela imeti večjih težav z dobavami
Golob za dinamično kapico
Tudi za plinsko kapico še ni jasnega kažipota. Voditelji so vroč kostanj vrnili ministrom za energetiko, ki se bodo spet sestali v ponedeljek. Glavni točki razhajanj sta, kako visoka bo kapica in katere borze bi vključevala. Po osnovnem predlogu bi veljala le za najpomembnejše vozlišče, nizozemski TTF. »Popolnoma irelevantno je, če bo kapica deset evrov višja ali nižja,« je ob prihodu na vrh dejal Golob. Po neuradnih informacijah naj bi bila kapica okoli 200 evrov za megavatno uro.
Popravni mehanizem bi se sprožil, če bi bila cena tri dni zapored nad mejno vrednostjo. Drugi pogoj za sprožitev je, da bi bila cena 35 evrov nad ceno utekočinjenega plina na globalnih trgih. Po premierovih besedah je jasno, da bo v ponedeljek sprejeta odločitev, četudi ne bo soglasja držav članic. Golob ni zagovornik iksne cene, temveč dinamične kapice, ki se prilagaja po formuli. Omenil je tudi možnost, da bi bila najprej le iksna, čez nekaj mesecev pa bi vpeljali še dinamično, saj da je takšna rešitev edina, ki bo delovala.
Impresiven napredek Evropske unije pri zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina in napolnjenost skladišč bo treba prihodnjo zimo še nadgraditi. Grozi namreč pomanjkanje skoraj 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, ki bi ga lahko po analizi mednarodne agencije za energijo IEA vsaj omejili z učinkovitostjo, obnovljivimi viri, toplotnimi črpalkami, varčevanjem in novimi viri plina. Slovenija je že zmanjšala porabo.
Evropska komisija pričakuje, da bodo države članice zmanjšale porabo plina za 15 odstotkov do marca. Slovenska poraba je med avgustom in novembrom po podatkih Plinovodov padla za 14,5 odstotka, delno zaradi sorazmerno visokih temperatur, delno zaradi visokih cen. Zlasti je zmanjšala porabo industrija, jeklarji delajo v ciklih, ne vseskozi, Talum, denimo, pa je skrčil porabo zemeljskega plina na vsega 10 odstotkov. Prebivalstvo tega pritiska zaradi regulacije cen ne čuti tako močno, se strinjajo tudi v gospodarstvu, zato takih prihrankov ne gre pričakovati. Včeraj je bila poraba 14 odstotkov nižja kot lani.
V Butan plinu pravijo, da se je več podjetij odločilo za utekočinjeni natni plin, ki ima zagotovljeno dobavo. Dobavitelji zemeljskega plina so zagotovili, da tega energenta ne bo zmanjkalo, pogodbe za prve tri mesece prihodnjega leta so podpisane. Prvi kvartal je tudi ključen, v drugem poraba pade. Dobava plina prihodnjo zimo bo tako spet odvisna od polnjenja skladišč, za Slovenijo pa bo ključno, kako bo izvajala pogodbe za alžirski plin.
Evropa še ni zunaj nevarnega območja
V IEA so po drugi strani opozorili, da bo prihodnja zima še trši test za EU, saj bodo ruske dobave usahnile, dobave utekočinjenega zemeljskega plina pa bi lahko bile manjše, zlasti če se bo kitajska poraba spet povečala na raven iz leta 2021 in zima v
Evropi ne bo tako mila kot letošnja. »EU je zelo napredovala pri zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina, a še ni zunaj nevarnega območja. Veliko okoliščin, ki so letos državam EU omogočile polnjenje skladišč, prihodnje leto ne bo več,« je povedal izvršni direktor IEA Fatih Birol.
Tveganja lahko zmanjšajo ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti, kar pomeni zlasti prenovo stavb in elektriikacijo gospodarstva, vložki v obnovljive vire in toplotne črpalke za ogrevanje. Pomaga tudi dvig proizvodnje jedrskih elektrarn in hidroelektrarn. Kljub temu lahko v EU zmanjka 27 milijard kubičnih metrov plina. Zato bo treba varčevati in najti nove vire plina.
»Tako Slovenija kot EU trenutno vse sile usmerjata v obravnavanje izzivov energetske draginje in krize razpoložljivosti za to zimo in vse naslednje. Kakšni bodo rezultati teh prizadevanj in kako bodo ublažili pritisk pomanjkanja virov prihodnjo zimo, bo mogoče presoditi šele poleti 2023,« so odgovorili na ministrstvu za infrastrukturo.
Iz Elektra Ljubljana so sporočili, da so priključili prvo sončno elektrarno, ki ima dinamično prilagojeno moč glede na trenutne razmere v omrežju. Njena velikost je 10 kW, gre za povprečno samooskrbno elektrarno. Z uvedbo takšnega načina krmiljenja elektrarn predvidevajo, da se bo število zavrnjenih vlog zmanjšalo za polovico. »Večino vlog za priklop sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov na omrežje zavrnemo zaradi težav z napetostjo in ne toliko zaradi preobremenitev,« je dejal predsednik uprave Elektra Ljubljana Aleksander Zupančič.
Če bomo tekmovali z Združenimi državami na področju, na katerem si v resnici želimo sodelovanja, nismo razumeli ničesar.
• Poraba plina se je pri nas zmanjšala za 14 odstotkov.
• Večina zmanjšanja porabe je v podjetjih.
• IEA je predlagala učinkovito rabo, obnovljive vire in varčevanje.