Evropski vrh svaril in dobrih novic

EU Med voditelji vse več skrbi za ohranitev industrijskih in tehnoloških temeljev

Za zadnji letošnji vrh EU je ostalo veliko nerešenih vprašanj, tako o zaostritvi sankcij proti Rusiji kot na področju energetike. Očitno je bilo tudi nezadovoljstvo Bolgarije in Romunije, ki v nasprotju s Hrvaško nista bili sprejeti v schengensko območje.

Preden so se voditelji sinoči odpravili na večerjo (glavna jed je bila list, posut z lešniki), so zgladili nekaj nesoglasij. Odločitev, da bo Bosna in Hercegovina (BiH) postala uradna kandidatka za članstvo, velja za zgodovinsko in sprejeta je bila brez razprave. Predvsem za prebivalce države, ki je 27 let po daytonskem mirovnem sporazumu v primežu disfunkcionalnih političnih struktur, naj bi status kandidatke zagotovil boljšo perspektivo, je bila bolj ali manj enotna ocena v odzivih na različnih ravneh. Slovenija je vložila veliko diplomatskega kapitala v prizadevanja za podelitev statusa BiH.

Po oceni premiera Roberta Goloba bi rekordno hiter sporazum o sestavi vlade v BiH lahko bil signal, da se lahko z vzpostavitvijo zaupanja začnejo odvijati nepričakovane stvari. Sarajevo bo za začetek pristopnih pogajanj moralo sprejeti še številne temeljite reforme. Kaj je bil v zadnjega pol leta najtrši oreh? »Največja ovira je bila, da se v 20 letih ni naredilo nič,« je ocenil Golob. Takšen položaj je preprečeval, da bi hitro naredili prvi korak. Prava spodbuda je bila, da sta na junijskem vrhu kandidatski status dobili Moldavija in Ukrajina.

Poziv h krepitvi konkurenčnosti

Zaradi visokih cen energije, tudi v primerjavi z drugimi deli sveta, je v Uniji vse več skrbi za ohranitev evropskih industrijskih in tehnoloških temeljev. Tako bo po sklepih vrha evropska komisija januarja morala pripraviti predloge za uporabo orodij, tako nacionalnih kot na ravni EU, za krepitev gospodarske odpornosti in konkurenčnosti. Posebej bi se morali lotiti še vrzeli med EU in globalnimi tekmeci v rasti in inovacijah. Vrh je pozval evropsko komisijo, naj na začetku leta pripravi strategijo za krepitev konkurenčnosti in produktivnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu zahteval odločen odgovor na ameriški program subvencioniranja zelenih tehnologij, vreden okoli 370 milijard evrov. Po mnenju EU je program iz zakona o zmanjšanju inlacije (Ira) diskriminatoren, saj predvideva subvencije in davčne olajšave le za domačo proizvodnjo. Po mnenju Macrona bi v EU morali poenostaviti pravila za državne pomoči in zagotoviti subvencije industriji, primerljive z ZDA. Odprto vprašanje ostaja inanciranje takšnih načrtov, saj v severnem delu EU niso naklonjeni novim skladom.

»V dilemi, ali je Ira akt, ki je usmerjen proti Evropi, moramo biti eksaktni. To ni akt, usmerjen proti Evropi, niti proti Kitajski. Usmerjen je v ZDA in ima zelo dobro lastnost: usmerjen je proti podnebnim spremembam,« je prepričan Golob. Zato da bi ga morali sprejeti kot nekaj, k čemur se želimo pridružiti, ne pa se boriti proti njemu. »Če bomo tekmovali z Združenimi državami na področju, na katerem si v resnici želimo sodelovanja, nismo razumeli ničesar,« je ocenil premier.

• Zgodovinska odločitev o kandidatskem statusu za BiH.

• Francija si želi program subvencij, primerljiv s tistim v Združenih državah.

• Kažipota za sprejetje plinske kapice še ni.