Nezadovoljstvo preslišanega dela Peruja
Politična kriza Zaradi nemirov po odstavitvi in aretaciji levičarskega predsednika Castilla so v državi razglasili izredne razmere
Politična kriza v Peruju, ki sta jo zaostrili odstavitev in aretacija levičarskega predsednika Pedra Castilla zaradi poskusa prisvojitve oblasti, je dobila (nasilen) odmev na ulicah. Del javnosti, zlasti v spregledanem delu države, je zahteval razpustitev parlamenta in novo predsednico Dino Baluarte pozval k razpisu predčasnih volitev.
Castilleva predsedniška kampanja, usmerjena proti establišmentu, je lani znova poudarila ločnico med Limo, kjer živi skoraj tretjina državljanov, in ruralnimi deli Peruja. Nekdanji podeželski učitelj in sindikalist, ki je postal kandidat bolj kot ne po naključju, je na nacionalni ravni v prvem krogu prepričal 19 odstotkov volivcev, v treh regijah, Apurimac, Ayacucho in Huancavelica na goratem jugu, ga je, denimo, podprla več kot polovica volivcev. Še bolj odločno so za levičarskega kandidata prebivalci zgodovinsko, družbeno in ekonomsko marginaliziranega dela Peruja glasovali v drugem krogu ter mu omogočili tesno zmago pred desničarsko populistko in hčerjo nekdanjega avtoritarnega voditelja Keiko Fujimori.
Razlike med obema Perujema je znova mogoče opaziti v interpretaciji Castilleve odstavitve prejšnji teden in odzivih nanjo. Večji del opozicije in celo njegovih sopotnikov se strinja, da je politično neizkušeni predsednik, nad katerim visi senca korupcije, v nameri po razpustitvi zakonodajnega telesa in vladanju z odloki pred glasovanjem o njegovi nezaupnici poskusil izvesti državni udar, v očeh številnih podpornikov na jugu pa je žrtev elit iz prestolnice in parlamenta, ki ga je odstranil s položaja. Od središč moči pozabljeni deli države se nočejo sprijazniti z menjavo oblasti, Castillevo podpredsednico in novo vodjo države Dino Baluarte vidijo kot uzurpatorko ter na ulicah zahtevajo razpis predčasnih volitev.
V osmih dneh množičnih protestov, ki so najizrazitejši na jugu, je v spopadih med policijo in protestniki najmanj osem ljudi izgubilo življenje, večina v mestu Andahuaylas, zaprtih je več letališč, blokiranih na desetine kilometrov cest, nekaj sto turistov je zaradi prekinjenih povezav obtičalo blizu Machu Picchuja. Vlada je v najbolj nemirnih regijah že pred dnevi razglasila izredne razmere, ki jih je v sredo razširila na celotno državo. Trideset dni sta med drugim omejeni pravici do zborovanja in prostega gibanja, prav tako ima policija pooblastila, da brez sodnega naloga izvede hišne preiskave. »Z ukrepom si želimo zagotoviti red, nadaljevanje gospodarskih dejavnosti in zaščito milijonov družin,« je izpostavil obrambni minister Luis Otárola.
Predčasne volitve
Protesti, ki za zdaj niso izgubili naboja, kažejo, da bo mandat Dine Baluarte, prve predsednice v zgodovini Peruja, precej krajši, kot je pričakovala. Ob prevzemu oblasti prejšnjo sredo – le nekaj ur po Castillevem harakiriju – je upala, da ji bo uspelo prebroditi politično krizo in ostati na čelu države do leta 2026, in vendar je ob uličnem vrenju v začetku tedna nakazala, da bo izvedbo predčasnih volitev predlagala aprila 2024, v sredo pa je kot možen datum omenila že konec decembra prihodnje leto.
Socialni nemiri, ki slabijo možnosti političnega preživetja Dine Baluarte, na drugi strani dajejo zalet priprtemu Castillu, ki se v omejeni komunikaciji z javnostjo še vedno naslavlja kot legitimni voditelj Peruja. Triinpetdesetletnega politika, ki mu zaradi upora, zarotništva in drugih obtožb grozi do 50 let zapora, opogumlja tudi podpora ideoloških somišljenikov: predsednikov Argentine, Kolumbije, Mehike in Bolivije.