Biden o suženjstvu kot izvirnem grehu ZDA
Demokratski predsednik se je opravičil afriškim državam, zahteve po visokih reparacijah za temnopolte Američane
Rasna pravičnost
Tik pred izgubo večine v predstavniškem domu poskušajo demokrati »dekolonizirati« Portoriko, ki je zdaj ameriško ozemlje z visoko stopnjo samouprave. Takšen spopad z domnevno kolonialno dediščino je skladen s čedalje glasnejšimi zahtevami po odškodninah za potomce ameriških sužnjev v obstoječih zveznih državah, predsednik Joe Biden pa se je zaradi suženjstva opravičil tudi voditeljem afriških držav.
Novembra 2020 so portoriški volivci podprli predlog, da bi otok v Velikih Antilih z več kot tremi milijoni prebivalcev postal 51. ameriška zvezna država, in demokrati poskušajo, dokler še imajo večino v predstavniškem domu, zagotoviti, da ne bo ostalo le pri nezavezujočem referendumu. V predlogu zakona arizonskega demokrata Raúla Grijalve je predviden zavezujoč plebiscit o prihodnjem statusu, on in drugi podporniki računajo na prihodnji senat, v katerem bodo demokrati imeli večino, ter seveda na predsednika Joeja Bidna.
Plebiscit bi omogočil tudi opredelitev za neodvisnost Portorika, a se demokratom tudi to zdi majhna cena za obračunavanje s kolonialno in rasistično preteklostjo. Že nekdanja novinarka New York Timesa Nikole Hannah-Jones je za pravi temelj ZDA namesto deklaracije o neodvisnosti iz leta 1776 postavila leto 1619, ko so na obale današnje Virginije prišli prvi afriški sužnji. Na takšna prepričanja ne naredi vtisa podatek, da je bilo suženjstva v ZDA uradno konec leta 1865 in da je za njegovo odpravo dalo življenje na stotisoče belskih vojakov tedanjega Severa. Opozarjajo, da se diskriminacija z državljansko vojno ni končala, Nikole Hannah-Jones je nedavno označila republikance za stranko belcev, samo demokrati pa naj bi predstavljali večino Američanov.
Demokratski predsednik Biden sledi takšnim mnenjem. Rasno in drugo pravičnost je vključil v vse svoje programe in se na afriško-ameriškem vrhu, ki poteka v Washingtonu, opravičil za nepredstavljivo krutost suženjstva, ki je po njegovem prepričanju izvirni greh ZDA. Zaradi moških in žensk, ki so bili pripeljani v verigah, se je obvezal, da bo sodeloval pri oblikovanju afriške prihodnosti. Njegova Bela hiša je naznanila 55 milijard dolarjev za spodbujanje zdravja, boja proti podnebnim spremembam, trgovine in za ženske pobude v Afriki.
• Bidnovo opravičilo za nepredstavljivo krutost suženjstva.
• Suženjstvo se je v ZDA uradno končalo po državljanski vojni.
• Sporni predlogi za povečanje deleža temnopoltih študentov.
Kalifornija preučuje reparacije
Predsednikova pobuda je odgovor na večanje kitajskega vpliva na črni celini, sodi tudi v vse glasnejše notranjepolitične zahteve za poravnavo starih krivic. Kalifornija, ki pogosto vodi v takšnih prizadevanjih, je ustanovila delovno skupino za preučitev reparacij. Njena voditeljica Kamilah V. Moore je zahtevala ustanovitev biroja za afriške Američane, po zgledu tistega za prvotne prebivalce – ter 225.000 dolarjev na osebo za »stanovanjsko diskriminacijo« med letoma 1933 in 1977. Samo v Kaliforniji naj bi bilo do tega upravičenih 2,5 milijona temnopoltih Američanov, pa tudi ljudje drugih ras.
Drugi člani devetčlanske delovne skupine so predlagali še višje odškodnine za rasni teror in gospodarske posledice rasizma ter suženjstva, v tem primeru za potomce vseh zasužnjenih in osvobojenih temnopoltih s konca 19. stoletja. Poudarjajo, da je mediansko povprečje bogastva temnopoltih gospodinjstev 24.000 dolarjev, belskih pa več kot 188.000 dolarjev, zato naj bi bili prvi upravičeni do odškodnine za propadle posle svojih prednikov in izgubo domov zaradi gradnje avtocest ali nakupovalnih središč. V industrijah z večinsko temnopolto delovno silo naj bi dvignili najnižjo zajamčeno plačo in tako naprej.
Razburjajo zlasti sporni predlogi za povečanje deleža temnopoltih študentov. Elitne univerze zaradi »raznolikosti« zavračajo bolje pripravljene študente, in to ne le iz belske skupnosti, ampak tudi ali celo še bolj iz skupnosti azijskih Američanov. Ti so najuspešnejši od vseh ameriških rasnih skupin, po prepričanju nasprotnikov »airmativnih akcij« zato, ker so v nasprotju s temnopoltimi ohranili trdno družinsko strukturo ter spodbujajo otroke k učenju in delu. Približno dve tretjini temnopoltih otrok, nasprotno, odrašča brez enega starša, v večini brez očeta, kar je zlasti uničujoče za fante. Polovico ameriških umorov zakrivijo člani temnopolte manjšine, ki predstavlja 13 odstotkov prebivalstva, v večini proti ljudem iste barve kože, nekateri sociologi pa sokrivdo za razbitje temnopolte družine pripisujejo preteklim dobronamernim socialnim pobudam.