Dva bi zmagala v prvem krogu, eden v drugem
Dan D za OKS Danes bo olimpijska družina dobila tretjega predsednika – Kocijančič je bil na čelu šest mandatov, Gabrovec dva
Olimpijski komite Slovenije ima 31-letno zgodovino, saj so ga ustanovili 15. oktobra 1991 s podpisom olimpijske listine, toda danes bo dobil šele tretjega predsednika. Od prvih začetkov do leta 2014 je bil s šestimi zaporednimi mandati na čelu Janez Kocijančič, zadnjih osem let Bogdan Gabrovec. Po dolgi in občasno neobičajno ostri volilni tekmi se zdaj za vodilni položaj potegujejo Tomaž Barada, Franjo Bobinac in Janez Sodržnik.
Vsi trije so v minulih tednih in mesecih predstavili svoje programe, ki imajo temelje v dolgoletnem delu v športu. Danes pa bodo potrebovali podporo večine delegatov na volilni seji skupščine OKS, ki jo sestavlja 117 predstavnikov različnih športnih zvez. Zmagovalca je težko predvideti zaradi zapletenih volilnih pravil in upoštevanja razmerij med posameznimi deležniki v organih OKS (zastopniki olimpijskih panog imajo vsaj 51 odstotkov glasov, delegati lokalnih športnih zvez, zvez športa za vse in zamejskega športa pa tretjino glasov), predvsem pa, ker bo glasovanje tako kot vedno doslej tajno. V praksi to neredko pomeni, da delegati na štiri oči premeteno obljubijo podporo vsem kandidatom in si nato izberejo ljubšega brez nevarnosti, da bi se komu zamerili.
Na javnih soočenjih in tudi v medijskih intervjujih so tako vsi kandidati zagotavljali, da imajo zadostno podporo za izvolitev. Sodržnik meni, da bi lahko zmagal že v prvem krogu, Barada celo vztraja, da si niti ne želi postati predsednik, če bi bil potreben drugi krog, saj bi to pomenilo, da mu je veliko ljudi izreklo lažno podporo. Bobinac je medtem prepričan, da bosta potrebna dva kroga, saj naj nihče ne bi imel dovolj glasov za izbor v prvem.
V igro so se vključili tudi gospodarstveniki
Trojica si je zagotovila dokaj močno javno podporo. Skupina znanih gospodarstvenikov se je skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem pisno izrekla za Bobinca, 14 let prvega moža Rokometne zveze Slovenije, nekoliko manj uradno pa še zastopniki odbojkarske, smučarske in nekaterih drugih zvez. Dolgo je sodil med njegove zaveznike tudi predsednik košarkarske zveze Matej Erjavec, a zdaj pravi, da se je odločil za Barado, ker je bil nekoč vrhunski športnik in najbolje razume, kaj šport potrebuje. Podobno razmišljajo legendarni olimpionik Miro Cerar st., generalni sekretar planinske zveze Matej Planko in nekateri zastopniki lokalnih zvez, na katere je sprva računal Sodržnik, zdaj pa pričakuje predvsem podporo iz nogometnih krogov in preostalih regijskih zvez. Hkrati obsoja »javno lobiranje« zdajšnjega vodstva OKS za – Barado.
Letošnji seznam kandidatov sodi med najdaljše doslej. Na prve volitve 16. decembra 1991 so se prijavili še Cerar st., Tjaša Andree Prosenc, Matija Malešič in dr. Janez Drnovšek, ki se je v zadnjem trenutku umaknil, a je Kocijančič zmagal že v prvem krogu. Po koncu njegove ere so izbrali Bogdana Gabrovca, ki je v drugem krogu zbral več glasov kot Zoran Janković; pred tem je iz igre izpadel Andraž Vehovar. Trikrat sta se pomerila po dva kandidata – Kocijančiča je leta 1994 izzval Dušan Prezelj, štiri leta pozneje Dušan Šešok in leta 2010 Milan Kranjc –, nikoli pa ni bil potreben drugi krog. Trikrat (2002, 2006 in 2018) dotedanji predsednik ni imel tekmeca.
• Za vlogo novega predsednika OKS se potegujejo trije kandidati.
• Zapleten sistem izbora in tajnost volitev otežujejo realne napovedi.
• Doslej je slovenska olimpijska družina imela le dva prva moža.