Prešeren, svetovni rekorder v plavanju
Piran Delin, ki so ga marca 2020 opazili raziskovalci slovenskega društva Morigenos, je preplaval več kot 2000 kilometrov
Delin z imenom Prešeren je očitno svetovni rekorder v plavanju na dolge razdalje. Med delini, seveda. Raziskovalci Morigenosa, slovenskega društva za morske sesalce, so z italijanskimi kolegi v znanstveni reviji Mammalian Biology pred dvema dnevoma objavili primer delina, opaženega pred Piranom, ki je dokazano preplaval več kot 2000 kilometrov, saj so ga opazili tudi v Ligurskem morju.
Delina vrste velika pliskavka ( Tursiops truncatus) so člani Morigenosa opazili pred Piranom 8. februarja 2020. Ker so novega delina, ki ga prej še niso zaznali, odkrili ravno na slovenski kulturni praznik, so ga poimenovali po največjem slovenskem pesniku. V Morigenosu že 20 let sistematično opazujejo in raziskujejo deline v severnem Jadranu. Doslej so po posebnih metodah fotoidentiikacije identiicirali več kot 400 osebkov. Kakih 150 jih v našem morju živi stalno in jih morigenovci dobro poznajo (vsak ima svoje ime ali oznako). Drugi so občasni gostje, ki pridejo in gredo. Prešerna so opazili še marca 2020, potem je odplaval.
Toda ustanovitelj društva Tilen Genov je leto dni kasneje sodeloval na znanstvenem srečanju, na katerem je kolegica iz Italije objavila njemu znano fotograijo delina. »Na predavanju italijanske kolegice je pokazala fotograijo z meni znano posebno plavutjo, ki me je takoj spomnila na Prešerna. Zelo pozorno smo pregledali vrsto fotograij in se po več znakih strinjali, da gre za istega delina. Najprej smo ugotovili, da je priplaval iz okolice Eolskih otokov, severno od Sicilije, več kot 1200 kilometrov do Pirana. Tamkajšnji raziskovalci so ga videvali med letoma 2006 in 2017. Ker ga potem niso več videli, so sklepali, da je poginil. Seveda so bili zelo presenečeni, ko smo jih obvestili, da smo istega delina videli v Tržaškem zalivu, dokumentirali in ga krstili za Prešerna,« je pojasnil Genov, sicer vodilni avtor objavljene raziskave.
V pol leta od Pirana do Genove
Po natančnem pregledu zbranih fotograij in opravljenih primerjavah naravnih oznak na hrbtni plavuti in po telesu so raziskovalci potrdili, da gre nedvomno za istega delina, ki je preplaval najmanj 1251 kilometrov, s čimer je podrl vse znane delinje rekorde v Sredozemlju. Toda pravo presenečenje je šele sledilo. Ko so prve izsledke o plavalnem rekorderju letos objavili na spletni mednarodni konferenci, so se oglasili še raziskovalci iz drugega dela Italije – Imperie z območja Ligurskega morja. Ob ligurski obali so Prešerna opazili šest mesecev po tem, ko je bil marca 2020 nazadnje opažen pri Piranu. V tem primeru je preplaval najmanj 2053 kilometrov, kar je najdaljša doslej zaznana razdalja pri obalnem ekotipu te vrste na svetu in druga najdaljša na svetu za veliko pliskavko nasploh. Daljšo pot je dokazano preplaval le delin oceanskega ekotipa velike pliskavke, ki so ga spremljali v ZDA s pomočjo satelitskega oddajnika po daljši rehabilitaciji v ujetništvu.
Tilen Genov je povedal, da za veliko pliskavko ni značilno plavanje na velike razdalje. Večina populacij je precej zvesta domačemu morju, kar velja tudi za velik del skupine, ki jo opazujejo v severnem Jadranu. »To sicer drži, toda analize, s katerimi smo preučili še druge primere po svetu, kažejo, da je ta vrsta bolj mobilna, kot smo mislili doslej. To je pomembno, saj je na ta način genski pretok med populacijami večji, kar je ključno pri dolgoročni ohranitvi vrste. Do takega spoznanja lahko raziskovalci pridemo, če sodelujemo pri delu. Naša spoznanja pa prispevajo k boljšemu poznavanju vrst in morskih ekosistemov,« je poudaril Genov.