V Petru se je nakopičilo že dovolj jeze
Smučarski skoki Najstarejši od bratov Prevc vesel za Anžeta Laniška – Na Engelberg ga vežejo zelo lepi spomini
V Engelbergu, ki bo danes (16) in jutri (12.30) gostil zadnji tekmi za svetovni pokal pred novoletno turnejo, je Peter Prevc že dvakrat okusil slast zmage. To je bilo konec leta 2015, ko je v nadaljevanju sezone osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Zdaj je 30-letni as iz Selške doline – kot je sam slikovito izrazil – v tretjem mehurčku, iz katerega se trudi skočiti višje.
Toda mar niste pred začetkom sezone dejali, da bodo uvodoma vaš cilj uvrstitve med petnajsterico, okrog katere se sukate?
No, ne bi ravno rekel, da so te moj cilj, se pa spodobi, da se uvrščam (vsaj) okrog 15. mesta.
Kako ocenjujete zdajšnjo konkurenco v svetovnem pokalu?
Zdaj je videti tako, kot da so vodilni štirje skakalci v svetovnem pokalu v svojem mehurčku, v katerem se borijo za najboljše dosežke. Potem jih je še sedem, ki se potegujejo za uvrstitve do 11. mesta, nakar sledi tretji mehurček, v katerem sem tudi jaz. Zdi se, kot da sem se zacementiral v to okolje, iz katerega je zelo težko skočiti v boljšega.
Kje imate največ rezerve?
V prvih 50 metrih mi malo zmanjka, da bi dovolj začutil svojo opremo oziroma da bi bil v tistem delu bolj sproščen, da bi v rotaciji pridobil nekaj stopinj za drugi del leta.
S tekmovalnim dresom, smučmi in ostalo opremo ste zadovoljni?
Da, vse je tako dobro, da se na opremo res ne morem izgovarjati.
Do tja je vendarle še kar nekaj dni. Obdobje do prve tekme v Oberstdorfu bom moral čim bolj(e) izkoristiti in se potruditi, da se bodo moji skoki dvignili na višjo raven. Vsekakor me čaka še precej dela.
Kako komentirate vrhunske nastope Anžeta Laniška?
Zelo sem vesel, da je tako stanoviten. Da je bil – kljub daljšemu premoru med preizkušnjami – na vseh treh dosedanjih postajah spredaj, mu lahko daje potrebno mirnost. Z Dawidom Kubackim sta ves čas v vrhu, Halvor E. Granerud je nazadnje v Titisee-Neustadtu malo popustil, potem je tu še Stefan Krat. No, Anže je – ne glede na to, kaj se dogaja na skakalnici in tekmi – vedno spredaj. To je odlično.
Ali vam dajejo njegovi uspehi mirnost?
Zagotovo, saj odpravi vse dvome o tem, ali smo delali pravilno, in o tem, ali imamo dobro opremo. Navsezadnje imamo vpogled v to, kar se dogaja. Njegovi uspehi nam kažejo, da moramo drugi razčistiti sami pri sebi.
Je morda zaradi tega pritisk na druge manjši?
Morda na začetku, ko smo se prepričali, da je nekdo iz istega moštva sposoben za vrh. Zdaj verjetno pritisk name ni več manjši. Sprašujem se: »Če je on tako močan, zakaj nisem še jaz?
Koliko pa vas na treningu loči od Anžeta?
Dve zaletni mesti, tako kot na tekmah.
Kako gledate na vodilnega Dawida Kubackega?
Poleti je toliko proučil in izboljšal fazo leta, da sedaj tam, kjer je včasih izgubljal, pridobiva. Zdaj je resnično v takšnem položaju, v kakršnem si želi biti vsak skakalec.
Kakšne tekme imate raje: z vzgornikom ali vetrom v hrbet?
Najpomembneje mi je, da so razmere čim bolj enake za vse. Najhuje je takrat, ko imajo nekateri 0,5 m/s vetra v prsa, drugi pa toliko v hrbet. Takrat se delajo največje razlike.
Kako vam je všeč skakalnica v Engelbergu?
Veselim se tamkajšnjih tekem, ki bosta zame velik izziv. Upam na najboljše.