Drago brezplačno izobraževanje
Če imamo še v ustavi zapisano, da se osnovna šola financira iz javnih sredstev, bi bilo prav, da se pobude za brezplačnost ne končajo pri prehrani.
Kar dva predloga o brezplačni šolski prehrani smo doživeli letos. Enkrat je brezplačno prehrano za učence in dijake neuspešno predlagala SDS, zdaj čakamo na začetek obravnave predloga zakona, ki ga je vložil Inštitut 8. marec. A prehrana še zdaleč ni edini strošek. Vsi stroški pa so, tako kot tudi ponudba, različni po šolah in še poglabljajo razlike med učenci.
Večje razlike med šolami so že pri delovnih zvezkih. Škoda, da se je država ustavila pri brezplačnih gradivih le za prvo triletje. Sploh če vemo, da je delovnih zvezkov v višjih razredih običajno več. Razen če imate srečo in vaš otrok obiskuje šolo, kjer jih učiteljice sploh ne uporabljajo. Nekateri imajo torej strošek nič evrov, drugi sto evrov in več. Enakost?
Nadaljujmo v šoli v naravi. Ena v devetih letih je del obveznega programa, država zanjo nekaj sofinancira, a ne vsega. Rezultat je, da v vsakem razredu nekaj otrok ostane doma, ker starši tega ne zmorejo plačati. Spet pa imate lahko srečo in ste doma v taki občini, kjer otrokom vsi pomagajo. Kot denimo v Nazarjah, kjer starši za nobeno šolo v naravi ne plačajo nič.
Neenakosti mrgoli. Medtem ko si nekateri ne morejo privoščiti šole v naravi, različnih dodatnih plačljivih dejavnosti in ekskurzij, pa na nekaterih šolah teh možnosti sploh ni, tudi če bi vsi vse plačali. Kako enake možnosti imajo torej naši otroci? Nekateri gredo na pohod na sosednji hrib, drugim pa šola med šolskim letom omogoča ekskurzije v London in Pariz, deset sošolcev sicer ostane doma, ker ne zmorejo plačila. Če kdo pri tem podvomi o smiselnosti, da ne rečemo moralnosti takih ponudb, dobi takoj pod nos, da so ta nadstandard na roditeljskem sestanku potrdili starši.
Učitelji in ravnatelji so različni, zato šole, logično, ne morejo biti enake. A dokler je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, je zahteva po enaki obravnavi in enakih možnostih za otroke verjetno prav tako logična. In če imamo še v ustavi zapisano, da se osnovna šola financira iz javnih sredstev, bi bilo prav, da se pobude za brezplačnost ne končajo pri prehrani. Nekaj upanja daje koalicijska pogodba, ki omenja brezplačna učna gradiva. Čakamo.