Vse več vlagateljev za poravnavo
Obletnica bančnih razlastitev Po devetih letih so delničarji in lastniki podrejenih obveznic še vedno brez možnosti za tožbo
Te dni mineva devet let od razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank. A čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da je bila vlagateljem z izbrisom obveznic in delnic kratena pravica do lastnine, ti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva. Korak nazaj se je vrnila tudi kriminalistična preiskava glede sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, vse več deležnikov vidi izhod v zunajsodni poravnavi.
Banka Slovenije je v zadnji sanaciji bank razlastila več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delničarjev bank. Ti so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov. A vlagatelji po devetih letih še vedno ne morejo iskati pravice po sodni poti, zato se tako mali kot veliki osmoljenci zavzemajo za poravnavo. Tej možnosti so naklonjeni tudi pravniki, ki jih je za iskanje zakonskih rešitev v tem primeru najela Banka Slovenije.
»Združenje Mali delničarji Slovenije (MDS) je vsem preteklim vladam in tudi sedanji vladi Roberta Goloba predlagalo zunajsodno poravnavo,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič. Kot pojasnjuje, je iskanje krivcev prezapleteno, sodni postopki pa bodo predragi in bodo trajali predolgo. Tudi sedanji vladi so predlagali kompromisno rešitev: takojšnje poplačilo do 100.000 evrov, preostanek pa z 20-letno obveznico, s katero bi se trgovalo na borzi. Stankovič pojasnjuje, da uradnega odziva vlade na to niso dobili, neuradno pa prihajajo signali, da bi se lahko po stabilizaciji energetskih vprašanj lotili tudi tega problema.
Razlaščeni vlagatelji v sanaciji bank že devet let zaman čakajo na možnost vložitve tožb zaradi izgube naložb. Nekateri med njimi so računali vsaj na kazensko ovadbo zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, a preiskava se je s tožilstva spet preselila v roke policije, ki v predkazenskem postopku še preučuje dokumentacijo.
Banka Slovenije (BS), ki jo je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec, je z odločbami o izrednih ukrepih v letih 2013 in 2014 razlastila več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delničarjev bank. Podlaga za to je bil zakon o bančništvu, a ustavno sodišče je nato leta 2016 presodilo, da mora državni zbor razlaščenim vlagateljem v šestih mesecih zagotoviti pravno varstvo proti takšni določitvi. Zakon, ki je prinesel podlago za vlaganje odškodninskih tožb, je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje na pobudo BS čez nekaj mesecev zadržano, njegove določbe pa so še vedno v presoji na ustavnem sodišču.
Razlaščeni vlagatelji tako še vedno nimajo podlage za vložitev tožb, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice septembra lani menilo, da jim je bila z izbrisom kratena pravica do lastnine, in državi naložilo, da brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločb BS, a tega še ni.
Čakanje na odločitev ustavnega sodišča
Evropsko sodišče je na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra letos presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala BS iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank.
Ustavno sodišče je omenjeni zakon ponovno obravnavalo prejšnji teden, a kot pojasnjujejo, končne odločitve še niso sprejeli. Ker je pobud glede tega zakona več in vseh niso združili, imajo odprtih še šest zadev.
Prav na zaključek postopkov pred ustavnim sodiščem pa čaka tudi BS. Pred dvema letoma je namreč najela skupino pravnih strokovnjakov, ki že dalj časa pripravljajo nove zakonske rešitve za bančne razlaščence. V centralni banki odgovarjajo, da so v zaključni fazi priprave predloga zakonskih rešitev in da glede tega potekajo usklajevanja z različnimi deležniki na strokovni ravni. Kot pišemo na prvi strani, se tako omenjeni pravniki kot mali in tudi veliki vlagatelji vse bolj zavzemajo za možnost poravnave.
Vse bolj negotov je namreč tudi izid kriminalistične preiskave, na podlagi katere je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) leta 2018 na specializirano državno tožilstvo vložil celo kazensko ovadbo proti nekdanjim članom sveta BS zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Vmes je poseglo sodišče EU, ki je ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije BS kršila nedotakljivost arhivov EU in tako je zadeva spet v rokah kriminalistov.
Kapital v poslovnih bankah septembra 2013
Na policiji pojasnjujejo, da je NPU po odločitvi Evropskega sodišča po navodilu pristojnega državnega tožilstva (SDT) BS vrnil zaseženo dokumentacijo in ji hkrati izročil zahtevek za ponovno izročitev dokumentacije, relevantne za predkazenski postopek. BS jim je dokumentacijo izročila, a prekrila del
vsebine, ki naj bi predstavljal arhiv ECB. Na policiji dodajajo, da je pristojni državni tožilec SDT podal usmeritev, da NPU preuči prejeto dokumentacijo in glede na spremenjeno situacijo v dokaznem gradivu ugotovi, ali je še mogoče utemeljiti sum, da so odgovorne osebe BS storile očitano kaznivo dejanje, ter v skladu tem sestavi prenovljeno kazensko ovadbo ali poročilo, da to ni več mogoče. Podobno pojasnjujejo na tožilstvu, kjer pravijo, da bodo po prejetju poročila policije lahko ocenili, ali imajo dovolj dokazov za utemeljitev suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja, in nadaljevali pregon ali zaključili postopek in ovadbo zavrgli.
»Dokler ustavno sodišče ne bo reklo svoje, se ne da nič narediti,« pravi predstavnik enega oškodovanih institucionalnih vlagateljev Aljoša Tomaž, ki tudi ne vidi posebnega interesa pristojnih, da bi se karkoli spremenilo. Zato se tudi razlaščene zavarovalnice še vedno zavzemajo za poravnavo.
»Dejstvo, da v vsem tem času še v nobenem sodnem postopku nihče ni preračunal kapitala v poslovnih bankah na dan 30. 9. 2013, dokazuje, da Republika Slovenija v tem primeru ni pravna država. To potrjuje tudi situacija, da ob strogem tolmačenju določil zakona o bančništvu poslovne banke niso odškodninsko odgovorne zaradi ukrepov iz leta 2013, Banka Slovenije, kot upravni organ in skladno s sodbo Sodišča EU (C-45/21), pa tudi ne. Čakam dan, ko bo ta gordijski vozel presekan in dokaz o obstoju spoštovanja minimalnih pravic razlaščencev do sodnega varstva,« pa pravi odvetnik razlaščenih vlagateljev Miha Kunič.