Osnovna šola je daleč od brezplačne
(Do)plačila staršev Za prvo triletje so učna gradiva brezplačna, a poleg prehrane so dodaten strošek učna gradiva za višje razrede, šole v naravi, ekskurzije
Brez prispevka staršev bi bila osnovna šola precej drugačna. V tem letu smo največ govorili o šolski prehrani, veliko stanejo tudi različna učna gradiva, starši plačajo še šolo v naravi, čeprav je ta del obveznega programa. Obstaja tudi nadstandard, kamor sodijo različne ekskurzije, ki jih ponuja večina šol, niso pa obvezne. Razlike v stroških in ponudbi šol so zelo velike, ugotavljajo v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) in dodajajo, da je to v nasprotju z načelom enakih pravic za vse.
Po podatkih Statističnega urada RS smo v letu 2021 za izobraževalne ustanove (od vrtcev do fakultet) namenili skupno 2,97 milijarde evrov ali 5,7 odstotka BDP. 87,6 odstotka vseh sredstev so predstavljali javni izdatki, 11,4 odstotka zasebni izdatki, en odstotek so predstavljala sredstva iz mednarodnih virov. Statistični urad ugotavlja, da je bil največji delež zasebnih izdatkov v višješolskem strokovnem izobraževanju, in sicer 35,3 odstotka, ter za predšolsko izobraževanje – 21,6 odstotka.
Zasebnih sredstev za osnovnošolske izobraževalne ustanove je bilo v lanskem letu po podatkih statističnega urada skoraj šest od
stotkov. Po podatkih OECD pa so leta 2020 slovenska gospodinjstva za osnovnošolske in srednješolske ustanove prispevala za skupno osem odstotkov sredstev, v veliki večini držav EU je ta delež manjši.
Različne cene kosil
A slovenski starši ne plačujejo enako. V osnovni šoli država določi le ceno malice. Ta je zdaj postavljena na 0,90 evra na dan, polovica učencev ima malico subvencionirano. Kosilo ni del javne službe, šola ga niti ni dolžna zagotavljati in cene so tako zelo različne. Nekaterim šolam pomagajo ceno znižati tudi občine, ki soinancirajo, denimo, plačilo kuharjev. Najšibkejši lahko dobijo šolsko prehrano subvencionirano. Trenutno ima stoodstotno subvencijo kosila 25,6 odstotka vseh učencev, ki so prijavljeni na kosilo, povprečna višina subvencioniranega kosila v tem šolskem letu znaša 2,82 evra.
Kdaj se bo predvidoma začela obravnava zakona, ki ga je vložil Inštitut 8. marec, po katerem bo prehrana v osnovni šoli za vse otroke brezplačna, še ni znano. Predsednica ZASSS Lara Romih
Če je šola po ustavi obvezna in se inancira iz javnih sredstev, to ne bi smel biti strošek staršev. Zveza aktivov svetov staršev Slovenije si vseskozi prizadeva, da bi bilo osnovnošolsko izobraževanje neplačljivo, in k temu sodijo tudi vsa učna gradiva, vključno z delovnimi zvezki.
Lara Romih
pravi, da je brezplačna prehrana na prvi pogled dobra rešitev, a opozarja prav na razlike, ki so po šolah prisotne že zdaj: »Pojavljajo se pomisleki glede izvedbe in nadzora. Ali bodo otroci res dobili kvalitetne obroke in ne bo zlorabe državnih sredstev? Govorimo o zniževanju kakovosti, ki se jo težko nadzira v praksi, na račun cene. Že zdaj imamo v Sloveniji zelo različne prakse glede šolske prehrane. Razlike med obroki med šolami so velike, pa jih že zdaj nihče ne meri.«
Več kot 120 evrov razlike
ZASSS od leta 2011 zbira podatke o cenah delovnih zvezkov po osnovnih šolah po državi. Razlike so ogromne, delovni zvezki namreč niso predpisani. Izberejo jih učitelji, svet staršev pa mora soglašati s predlaganim gradivom. V praksi to pomeni, da so, denimo, v lanskem šolskem letu na eni šoli starši osmošolca morali za delovne zvezke odšteti 139,35 evra, na drugi šoli pa zgolj 17,35 evra. Romihova poudarja, da so prav javne predstavitve razlik v cenah, ki jih pripravljajo v ZASSS, spodbudile šole k premišljenemu izboru gradiv, in opozarja: »Če je šola po ustavi obvezna in se inancira iz javnih sredstev, to ne bi smel biti strošek staršev. ZASSS si vseskozi prizadeva, da bi bilo osnovnošolsko izobraževanje neplačljivo, in k temu sodijo tudi vsa učna gradiva, vključno z delovnimi zvezki. Obenem ZASSS ves čas poudarja tudi kakovost, ki po ugotovitvah iz poročil Zavoda RS za šolstvo glede delovnih zvezkov ni ravno zadovoljiva. Delovne zvezke naj pregleda strokovni svet.«
Država je sicer že naredila korak naprej. Za prvo triletje so učna gradiva brezplačna, v tem letu država za to namenja 2,35 milijona evrov. Šola dobi sredstva, a ni nujno, da jih bo porabila prav za delovne zvezke, opozarjajo na ministrstvu. Kako bodo sredstva porabili, je odvisno od vsake šole posebej, saj so tudi potrebe različne. So pa na ministrstvu opozorili, da so nekateri že predlagali, da bi obvezno soglasje sveta staršev nadomestili z mnenjem: »Pridobivanje soglasja, ki je lahko tudi breme, po drugi strani terja od učiteljev vsakoletni razmislek o vlogi delovnih zvezkov. Namesto da država administrativno posega v šolsko avtonomijo, ustvarja institut soglasja sveta staršev organiziran prostor za dialog med učitelji in ravnateljem kot edinimi pristojnimi za strokovno presojo ter starši, ki lahko opozorijo na inančne pomisleke, nato pa poiščejo skupni odgovor na vprašanja, povezana z vedno močnejšimi komercialnimi pritiski založniškega trga.«
Eni nič, drugi več sto evrov
Posebno velik inančni zalogaj so šole v naravi. Ena v devetih letih šolanja je del obveznega programa, a jo starši kljub temu (do) plačajo. Ministrstvo vsako leto zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za soinanciranje ene šole v naravi eni generaciji učencev. Letos zagotavljajo osnovnim šolam 70,30 evra na posameznega učenca petega razreda. Če šole organizirajo več šol v naravi, se, pojasnjujejo na ministrstvu, same odločijo, za katero bodo namenile sredstva soinanciranja in subvencioniranja. Za učence, ki si zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, ministrstvo namreč šoli zagotovi dodatna sredstva v višini najmanj 15 odstotkov in največ 45 odstotkov od sredstev, ki jih šola prejme za soinanciranje šole v naravi.
Razlike v ceni šol v naravi so ogromne. Tudi zato, ker je Centrov za šolske in obšolske dejavnosti, kjer so cene šol v naravi nižje, premalo, da bi se vse šole lahko tam zvrstile. Šole lahko prispevek učencev znižajo s sredstvi lokalnih skupnosti, donatorji in sponzorji. Pri tem je ena najbolj uspešnih šol Osnovna šola Nazarje, kjer starši ne doplačajo nič. »Vse šole v naravi, zimske in plavalne, vse ekskurzije, ves nadstandard, prevoz na plavalne tečaje, vstopnine, smučarske tečaje … vse, kar bi sicer morali starši doplačati, plačamo iz šolskega sklada. Imamo srečo, da imamo tak posluh v okolju. Podjetja so pomembni donatorji, občina nam pomaga, vsako leto pripravimo dobrodelni koncert, zbiramo star papir in tudi občani vozijo star papir k nam. Otroci izdelujejo božično-novoletne voščilnice, potem pa pozovemo podjetja za prostovoljne prispevke,« razlaga ravnateljica Vesna Lešnik.
Podobno razlaga tudi Romihova: »Če je nekaj v šolstvu obvezno, potem mora to zagotoviti država, sicer je kršeno načelo enakosti med učenci. Po navedbah ministra Igorja Papiča se obeta dopolnjevanje zakona o osnovni šoli. Čakamo pozitivne spremembe.«