Plenkovićeva ministrska ekipa na tankem ledu javnosti
Hrvaška Zaupanje v ministre pada, v HDZ pa spet narašča
Medtem ko na Hrvaškem odštevajo dneve in ure do vstopa v schengen in slovesa od kune ter uvedbe evra, je živahno tudi na notranjepolitičnem prizorišču. Po zadnjih javnomnenjskih anketah kar 73 odstotkov vprašanih državljanov meni, da gre Hrvaška v napačno smer, vsak tretji pa v premieru Andreju Plenkoviću vidi najbolj negativnega politika. Domača javnost delo vlade ocenjuje s komaj zadostno oceno. Zaupanje izgubljajo celo nekateri ministri. Vse glasnejše so tudi insajderske govorice, da je kar nekaj ministrov, s katerimi je »malo manj« zadovoljen celo Plenković.
Doslej se je v dveh vladah, ki jima je v šestih zaporednih letih predsedoval Andrej Plenković, zamenjalo že več kot 20 ministrov. Analitiki ocenjujejo, da takšna fluktuacija ministrov sicer ni nič slabega, ni pa v redu, če takšne spremembe ne prinesejo nove kakovosti. Vse bolj prevladuje mnenje, tako meni tudi Viktor Vresnik, komentator Globusa, da je zdajšnja Plenkovićeva
Premier Plenković je nemočen, da bi se uprl različnim frakcijskim pritiskom znotraj HDZ.
vlada sestavljena večinoma zaradi politične trgovine in pomirjanja znotrajstrankarskih (HDZ) frakcij. To pa se kaže tudi v nenehnem napovedovanju reform, še zlasti v zdravstvu in pravosodju, ki so še daleč od uresničitve.
Gospodarski minister Davor Filipović je eden od tistih, ki ga javnost nemalokrat omenja kot »premalo povezanega z gospodarstvom«. Hrvaškemu gospodarstvu sicer ne cvetijo rožice, statistiki so novembra izračunali rekordno, 13,5-odstotno inflacijo, zahteve za dvig plač se vrstijo, nezadovoljnih zaposlenih je vse več. Kot ugotavljajo analitiki, pa je gospodarski minister Filipović gluh za vse zahteve osrednjih združenj delodajalcev in podjetnikov.
Zaupanje javnosti (in menda tudi premierovo) izgublja tudi gradbeni minister Ivan Paladina. Že ob aprilskem imenovanju, ko je zamenjal takrat aretiranega ministra Darka Horvata, je javnost zastrigla z ušesi zaradi njegovega premoženja, vrednega osem milijonov evrov. Zdaj mu bolj kot premoženje očita neaktivno vlogo pri popotresni obnovi tako v Zagrebu kot na območjih v Petrinji oziroma Baniji. Pa tudi, da se nikakor ne loteva odpravljanja nakopičenih očitkov o korupciji v gradbeništvu.
Obramba in zunanja politika
Obrambni minister Mario Banožić je zgodba zase. Že od imenovanja je sprt z vrhovnim komandantom Hrvaške vojske, predsednikom države Zoranom Milanovićem. Ne glede na številne podpisane pogodbe za oborožitveno posodobitev vojske minister vseeno nima kaj prida zaupanja javnosti, saj so mnogi prepričani, da je zgolj marioneta v rokah predsednika vlade za obračunavanje z Milanovićem in levosredinsko opozicijo.
Ko je govor o znotrajstrankarski trgovini, hrvaški analitiki največkrat omenjajo zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana. Na položaju naj bi bil zgolj zato, da bi pomiril nekaj nezadovoljnih v HDZ. Zato menda niti najmanj ne preseneča, da se je Andrej Plenković odločil, da bo kar sam prevzel nekaj zunanjepolitičnih vajeti. »Andrej Plenković je v prvi vrsti namreč diplomat in vstop Hrvaške v schengensko in evrsko območje je neposredni rezultat njegovih diplomatskih sposobnosti,« je v Globusu zapisal komentator Viktor Vresnik. Ne glede na Plenkovićevo diplomatsko učinkovitost pa se po prepričanju nekaterih prav na primeru zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana vidi, kako je Plenković pravzaprav nemočen, da se upre različnim pritiskom znotraj HDZ.
Finančne institucije napovedujejo, da bo leto 2023 za južno sosedo, tako kot za preostala evropska gospodarstva, izredno težavno. Tudi na političnem parketu. Še posebej za premiera Andreja Plenkovića in njegove ministre, večinoma iz HDZ, ki jim javnost vse manj zaupa. Zanimivo pa je, da je nedavna javnomnenjska raziskava Crodemoskop pokazala, da podpora vladajoči stranki, HDZ, po dveh mesecih spet narašča; podpira jo skoraj 27 odstotkov državljanov.