Katarci dobro vedo, zakaj so priredili mundial
Odmislimo dan, ko so delegati Fife dodelili svetovni prvenstvi v nogometu 2018 in 2022 Rusiji in Katarju, in način, na kakršnega so to storili. Katarski mundial je mogoče oceniti zelo preprosto, če postavimo zgodbo v kontekst gostiteljev. Gre za zgodbo o uspehu, za šampionat, ki je bil v marsičem edinstven, nepozaben in precedenčen. Turnir je prvič obiskal islamsko državo, Bližnji vzhod in Arabce, kar je prav – ne more imeti tega privilegija le zahodni svet –, tekme so prvič priredili na območju s premerom 50 km, kar je imelo pozitivne in negativne posledice. Navijači so imeli vse na dosegu rok, večkrat pa je prišlo do prometnih zamaškov, ki jih denimo v Nemčiji morda ne bi doživeli.
Kako porabiti še več elektrike?
V Dohi nismo zaznali nacionalizma, prej kozmopolitanske primere, kar je tudi logično. V državi, ki naj bi po zadnji oceni štela tri milijone prebivalcev, je le dobrih deset odstotkov Katarcev, večina preostalih prebivalcev polotoka, ki meri za približno polovico Slovenije, so tujci.
Nekoč revni ribiči in nabiralci biserov so resno zgrabili priložnost za revolucionarno posodobitev svoje države na krilih neusahljivih zalog zemeljskega plina. Najeli so najboljše načrtovalce prostora, arhitekte in gradbene korporacije, ki nekdanjo puščavo spreminjajo v luksuzno območje, polno sodobnih nebotičnikov edinstvenih oblik in zelenih površin. Nočno vožnjo po Dohi je treba doživeti – če stara celina razmišlja, kako bi omejila porabo elektrike, Katarci ne vedo, kako bi jo porabili še več; palme so oblečene v zlate lučke, stavbe spominjajo na božični čas, Doha sploh ne zaspi. Ob štadionu Khalifa, ki bo šel tudi v zgodovino bronaste Hrvaške, stoji 300-metrski stolp Aspire, največji okrogli LED zaslon na svetu, v njem je hotel.
Za štadione le 5 odstotkov
Čemu vse to razkošje? Prvič, zato, ker si ga lahko privoščijo. In drugič, Katarci natančno vedo, kaj želijo doseči z le navidez brezglavimi naložbami. Do leta 2013 so imeli v državi 492 km cest, 22 km kolesarskih stez in 22 mostov, zgolj v zadnjih osmih letih so zgradili 1791 km cest, 2131 km kolesarskih stez in 200 mostov ter viaduktov!
Do odprtja letošnjega mundiala so vložili v projekt 200 milijard evrov, toda, pozor, »le« deset milijard v štadione, ki jih bodo povečini podrli. Preostala sredstva so premišljeno vložili v projekte in gospodarske panoge, od katerih naj bi živeli tudi po tem, ko bo človeštvo prešlo v brezogljično družbo, karkoli že to pomeni. Katarci nekatere izdelke že proizvajajo doma, resno stavijo tudi na sektorja visokega posla in turizma.
Merijo na bogate poslovneže in turiste
V tem kontekstu je treba obravnavati tudi nogometni mundial, ki je bil le – resda z naskokom – najodmevnejši športni dogodek v organizaciji zavednih Arabcev. Tu so med drugim že domovali svetovno prvenstvo v rokometu, številna odbojkarska tekmovanja, teniški spektakli in dirka formule 1. Katarci želijo svojo državo približati (premožnim) turistom, tudi takšnim, ki so si v zadnjem mesecu dni lahko privoščili obisk tekem Lionela Messija, Kyliana Mbappeja in drugih asov. Tu so imeli namreč bogat nabor vsebin: od adrenalinske vožnje po puščavi, ogleda morskih psov kitovcev, različnih vodnih športov, obiska luksuznih restavracij in nakupovalnih središč.
Naslednji cilj Katarcev so poletne olimpijske igre – morda prav tako v zimskem času! Njihova vizija je znana. Ustvariti čim boljšo družbo zase, najeto tujo delovno silo pa plačati ravno toliko, da ta ne bo imela motiva po vrnitvi v domovino. Številni Katarci so zaposleni v javni upravi, kjer prejemajo po 35.000 evrov mesečne plače, tujci med 5000 in 15.000 evri mesečno, številni tudi veliko več – odvisno od ravni njihovega znanja v posamezni stroki –, kar jim zadostuje za normalno življenje in varčevanje. Dobro stanovanje denimo stane 3000 evrov mesečno, vrtec tisoč evrov, drugi stroški (bencin, elektrika, …) so nižji kot pri nas. V naslednjih mesecih bodo vstopili na trg številni dodatni infrastrukturni in namestitveni projekti, ki jih do mundiala niso dokončali, ponudbe (za tujo delovno silo) bo še več.
Ravnajo drugače kot Evropejci
Obenem Katarci ravnajo drugače, kot so v zadnjih desetletjih Evropejci. V večini evropskih držav je lahko dobil državljanstvo (in volilno pravico) vsak, ki je imel en mesec časa za spopad z birokracijo, kar je po padcu berlinskega zidu temeljito spremenilo krajino Evrope in njene prioritete. V Katarju imajo tuji delavci na voljo vse, kar želijo, lahko ohranijo tudi svojo kulturo in način življenja, le državljanstva ne bodo dobili.
In najboljše za Katarce šele prihaja. Svojim poslovnim partnerjem v Aziji – ob reki luksuznih zahodnih avtomobilov ročne izdelave se vozi po Dohi le vozni park japonskega in korejskega porekla – in Evropi bodo šli še močneje »na roko« zaradi ukrajinske krize. Vložili bodo 50 milijard v 60-odstotno povečanje zmogljivosti proizvodnje plina (LNG), kar bo še okrepilo Katarce in njihovo državo ter pospešilo prehod družbe na še višjo gospodarsko raven.
Dobro stanovanje denimo stane 3000 evrov mesečno, vrtec tisoč evrov, drugi stroški (bencin, elektrika, …) so nižji kot pri nas.