Fed bo najbrž monetarno politiko še zaostroval
Svetovni trg Nižja ameriška inflacija od pričakovane je dober signal, a Fed svari, da bitka z njo še ni dobljena
Triglav Skladi
Minuli torek objavljen podatek o višini inflacije v ZDA za november je za en dan »prehitel« ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed), ki je v sredo sprejela še zadnjo odločitev glede višine obrestnih mer v letošnjem letu.
Inflacija v ZDA se umirja, znašala je 7,1 odstotka in je upadla več, kot so bila pričakovanja analitikov (7,3 odstotka). Še večjo težo ima pri objavi podatek o jedrni inflaciji, ki ne vsebuje cen hrane in energentov. Tudi ta se je na mesečni ravni zvišala samo za 0,2 odstotka oziroma na letni ravni za šest odstotkov, kar je bilo manj od pričakovanj analitikov.
Do kam bodo zrasle obresti?
Sam podatek je bil objavljen še pred odprtjem ameriškega trga in terminski trg za glavne indekse je kazal tudi več kot štiriodstotno pozitivno donosnost. Trg se je sicer v torek odprl močno v zelenem, vendar je čez dan izgubil zalet – večina indeksov je sicer končala v zelenem, vseeno pa se je čakalo še sredino objavo in predvsem govor guvernerja ameriške centralne banke. Z umirjanjem višine inflacije tako trgi ugibajo predvsem o tem, ali bo Fed v letu 2023 ključno obrestno mero spravil nad pet odstotkov. Pričakovani dvig v višini 50 bazičnih točk se je v sredo zgodil, stališče Feda pa je vseeno treba razumeti v smeri, da boj z inflacijo še ni dobljen in da nas v letu 2023 čaka še dodatno zaostrovanje.
Letos smo tako videli kar sedem dvigov ključne obrestne mere v skupni višini 425 bazičnih točk. Projekcije kažejo, da bomo v prvi polovici naslednjega leta prišli z dvigi ključne obrestne mere vse do 5,1 odstotka, potem pa bi se zategovanje monetarne politike moralo ustaviti oziroma postopoma spet obrniti na ravni, nižje od štirih odstotkov.
Obveznice se že dražijo
Na obvezniškem trgu se na daljšem delu krivulje donosnost občutno niža – povedano drugače, cene dolgoročnih obveznic se povečujejo. Če smo v oktobru in potem tudi v novembru videli več kot 4,2-odstotno letno donosnost za 10-letno ameriško obveznico, se je v tem tednu ta spet spustila pod 3,5 odstotka in počasi se vsaj dolgoročnejše obveznice približujejo neki normalizaciji.
Dodatno je upadel dolar, ki se je približal ravni 1,07 glede na evro in
bi se ob nadaljnjem upadanju inflacije in nekoliko bolj »golobjem« stališču ameriške centralne banke lahko spet približal vrednosti 1,10 za evro.
Na podjetniški ravni je sezona objav rezultatov že za nami. Morda bi veljalo omeniti delnico Tesle, ki se je znašla v nemilosti vlagateljev – kar je tudi povzročilo, da Elon Musk ni več najbogatejši zemljan. Razlogov za padec delnice je več. Eden so vsekakor posledice covidnih politik zapiJanez Javornik,
ranja na Kitajskem, kjer ima Tesla eno od največjih tovarn. Dodatni razlog je z mešanimi občutki sprejet prevzem Twitterja, ki preusmerja Muskov fokus od osnovne dejavnosti največjega proizvajalca električnih vozil. Konkurenca namreč zmanjšuje zaostanek do Tesle in tega se zavedajo vlagatelji. Za piko na i pa je poskrbel še Elon Musk sam, saj je v tem tednu prodal za 3,6 milijarde dolarjev svojih delnic in s tem še povečal prodajni pritisk.