Zgodovinska razsežnost enaindvajsetih besed
Z včerajšnjo prisego Nataše Pirc Musar je ženska zasedla zadnjo funkcijo, ki do tega trenutka še ni bila zaupana predsednici.
Ustava, ki jo je na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik skupščine France Bučar, v predsedniški prisegi skriva zanimivo ineso. Gre za edini člen ustave, ki uporablja dandanes dokaj pogosto jezikovno obliko: »Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije,« je bilo zapisano 23. decembra 1991. Enaindvajset besed dolgo prisego predsednice vlade, ki je enaka prisegi predsednice republike, smo prvič slišali marca 2013. Pred slabim desetletjem je prisegla Alenka
Bratušek. Letos je prisegla predsednica državnega zbora, Urška Klakočar Zupančič. Z včerajšnjo prisego Nataše Pirc Musar je ženska zasedla zadnjo funkcijo, ki do tega trenutka še ni bila zaupana predsednici. Še pred letom 1990 sta ženski – Francka Strmole Hlastec in Milica Ozbič – vodili vrhovno sodišče in Narodno banko Slovenije.
Še eno numerološko podrobnost velja omeniti. Volilna pravica za ženske je v Sloveniji v veljavi od konca druge svetovne vojne. Državljanke so na volitvah v ustavodajno skupščino prvič glasovale 11. novembra 1945. Nataša Pirc Musar je bila za predsednico izvoljena 13. novembra, skoraj natanko 77 let zatem, ko so ženske prvič prakticirale volilno pravico. O volitvah po letu 1945 sicer težko trdimo, da so bile neposredne, poštene in svobodne, a vsaj spolna diskriminacija glede volilne pravice, ki je veljala v jugoslovanski monarhiji, je bila odpravljena.
Spremembe v politični kulturi so počasne. Sirimavo Bandaranaike je kot prva ženska na svetu predsednica vlade postala pred 62 leti. Ni se zgodilo na civiliziranem zahodu, pač pa na Šrilanki, v državi, ki se je otresla kolonialnega jarma.
Od leta 1992 do danes se je na slovenskih volitvah za predsedniško funkcijo potegovalo 47 osebnosti – med njimi je bilo 12 žensk. Prva in do Nataše Pirc Musar zadnja kandidatka z realnimi možnostmi za zmago, Barbara Brezigar, se je za predsedniško funkcijo potegovala pred dvema desetletjema, a je bil tedaj Janez Drnovšek prepričljivejši kandidat.
Vse to moramo imeti pred očmi, ko ocenjujemo zgodovinsko razsežnost današnjega dne.