Pogajanja so v zraku, a še vedno rožlja orožje
Ruska Agresija na Ukrajino Kitajska je bila že do zdaj posrednica, a povsem tiha
Prihod nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Peking, kamor je pripotoval v sredo, je bil presenečenje za medije. Na podlagi tega, o čemer se je pogovarjal s kitajskim partijskim in državnim voditeljem Xi Jinpingom, je mogoče sklepati, da je bilo srečanje v resnici natančno načrtovano.
Medvedjev je prišel kot namestnik voditelja ruskega varnostnega sveta in predsednik stranke Združena Rusija, seveda pa ni bilo dvoma, da je njegov najpomembnejši naslov tisti neuradni: tesni sodelavec predsednika Vladimirja Putina. Prav tako je zanimivo, da je bil Medvedjev v Pekingu v času, ko je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Washingtonu, je pa morda še pomembnejša koincidenca med tema dvema srečanjema z ene strani in začetkom skupnih vojaških vaj kitajske in ruske bojne mornarice v Vzhodnokitajskem morju, torej ob japonskih otokih. Sreda je bila tako dan vsestranske diplomacije, iz katere se je izluščilo pomembno sporočilo: Peking je pripravljen sprejeti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, da bi krizo čim prej približali določeni rešitvi.
»Kitajska je svoja stališča in politiko vedno oblikovala glede na pomembnost vprašanja, vedno je ohranjala objektivno in nepristransko vlogo ter aktivno težila k miru ter se zavzemala za pogajanja,« je Xi Jinping poudaril v pogovoru z ruskim gostom. Pogovori so tokrat potekali v veliko bolj sproščenem in prijateljskem ozračju od tistih, ki so med kitajskim in ruskim predsednikom septembra potekali v uzbekistanskem mestu Samarkand.
Ni naključij
Ko povežemo vse tri prizore – tistega iz rezidence Diaoyutai v Pekingu, kjer je bival Medvedjev, tistega iz Bele hiše, kjer sta se sestala Zelenski in predsednik Joe Biden, ter tistega z Vzhodnokitajskega morja, kjer sta se ruska in kitajska mornarica urili v vojaških operacijah, v katerih so uporabljali pravo strelivo –, se ne moremo znebiti občutka, da nič od tega ne sovpada po naključju. Poleg tega nedavno razkrite informacije o tajni komunikaciji med Pekingom in Washingtonom, ki so jo, kot kaže, vzpostavili kmalu zatem, ko se je začel ruski napad, dajejo vedeti, da bo kitajsko posredovanje med Kremljem in Kijevom temeljilo na ponudbi varnostnih zagotovil Kremlju, kar zadeva ruske meje, pred začetkom napada, po drugi strani pa naj bi dal Nato prav takšna varnostna zagotovila Ukrajini.
Xi Jinping je moral čakati deset mesecev, da se je ponudil za posrednika, in to očitno zaradi tega, ker je v prvih mesecih invazije svojo skrb osredotočil na Putinove jedrske grožnje. Po navedbah virov je Kitajska marca začela tajna pogajanja z Natom in Washingtonom, pri čemer je bila aktivno vključena v prepričevanje voditeljev Nata in ameriškega vodstva, naj ne dopustijo dobave poljskih migov 29 Ukrajini.
Generali kitajske Narodnoosvobodilne vojske so v minulih nekaj mesecih odigrali najboljšo tajno misijo, pri čemer so si na podlagi ameriškega preobrata proti dobavi migov prizadevali za to, da so Putina vrnili v okvire stare ruske vojaške doktrine, po kateri naj bi bilo jedrsko orožje uporabljeno izključno ob napadu na rusko ozemlje.
Kitajska in Rusija imata sklenjen sporazum o prijateljstvu, ki vsebuje tudi obveznost vzajemne vojaške pomoči ob morebitnem napadu na ozemlje ene od njiju. Vodstvo v Pekingu je med drugim dalo jasno vedeti, da v to ne bodo všteta ozemlja, ki jih je Rusija anektirala po podpisu tega sporazuma. Prav zaradi tega dokumenta je bila Kitajska zaskrbljena zaradi možnosti postopnega širjenja ukrajinske vojne in si je prizadevala za sklenitev načelnega dogovora s Putinom, da ne bo posegel po jedrskih konicah, dokler Ukrajina od Nata in ZDA ne bo dobila strateškega orožja. V Pekingu so se poleg tega do zdaj vzdržali vsakršne vojaške pomoči Moskvi, in čeprav se je dvostranska trgovina med državama letos povečala za 30 odstotkov, še vedno govorimo o izmenjavi, katere celotna vrednost znaša okoli 130 milijard dolarjev. Z ZDA in EU Kitajska izmenja več kot desetkrat toliko blaga.
Iz tega izvira tudi Xijev motiv, da se končno ponudi kot posrednik v morebitnih mirovnih pogajanjih. Očitno mu je veliko do izboljšanja odnosov z Natom in EU, če že ne tudi z ZDA. Le ugibamo lahko, da bo izhodišče teh pogajanj kompromis, ki ga nobena od obeh držav ne bi hotela sprejeti. Ukrajina mora za mir žrtvovati ozemlje, Rusija pa se bo morala vrniti tja, kjer je začela invazijo. Vse to se lahko zgodi, če bo Xi Jinping vložil dovolj prizadevanj in avtoritete v misijo, s katero si želi zadolžiti svet in prihodnje leto odpraviti grožnjo, o kateri Kitajska od nekdaj trdi, da jo je treba vzeti zelo resno. Če se je Xi Jinping iz vsega tega kaj naučil, se je naučil tega, da je Putin pripravljen na vse.
• Srečanje Xi Jinpinga z Medvedjevom.
• Medvedjev je bil v Pekingu, ko je bil Zelenski v ZDA.
• Xi Jinping je čakal deset mesecev, da se je ponudil za posrednika.