Etični, pravni in politični potencial za družbo 5.0
Slovenska ustava je med redkimi ustavami, ki so z eno samo določbo o ustavnosti in zakonitosti primerljive s tem, kar danes velja za »kamen modrosti« ali paradigmo trajnostnega razvoja na prehodu iz industrije 4.0 v družbo 5.0. To je določba 153. člena Ustave RS, o kateri ustavnopravna teorija in praksa Ustavnega sodišča RS ugotavljata, da z ustavnostjo in zakonitostjo vzpostavlja skupni okvir pravne države kot usklajene celote ustavnega in političnega sistema. S tem je zajet tudi moralno-etični vidik, da morajo vsi, ki sodelujejo pri izvajanju državne oziroma javne oblasti in upravljanju javnih zadev ravnati v skladu z ustavo. S temi ugotovitvami je ta članek najprej namenjen dnevu ustavnosti, ki ga vsako leto zaznamujemo 23. decembra. Čeprav ni državni praznik in ne dela prost dan, je tako pomembno kulturno in zgodovinsko dejstvo, da je Ustavno sodišče dan ustavnosti leta 1997 razglasilo za praznik v spomin na 23. december 1991, ko je skupščina sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije.
Akademske razprave o paradigmah še danes potekajo nekako v istem okviru, ki ga je pred 60 leti zarisal homas S. Kuhn, ameriški izik, zgodovinar znanosti in znanstveni teoretik. Ena nosilnih misli v prevodu njegovega dela Struktura znanstvenih revolucij pravi, da so paradigme miselno-metodološke celote, ki jih načelno in objektivno ne moremo ločiti na teoretični in praktični (empirični) del. Teoretični del »intervenira« v empiriji tako, da jo napravi pomenljivo. To uspeva paradigmam predvsem s pomočjo vzorcev uporabe teorij v tipičnih primerih (»ugankah«), ki potem postanejo modeli oziroma primeri dobre prakse za reševanje podobnih problemov in izzivov. Prevod knjige pravi, da Kuhnovo naziranje znanstvenih paradigem sodi v skupino tako imenovanih holističnih teorij. Za to vrsto teorij so značilni neločevanje, celovitost teoretičnega in empiričnega oziroma prepričanje, da uporabne teorije posegajo tudi na področje izkustva.
V skupini metodoloških modelov z miselnimi strategijami, ki z vpetostjo v vsakdanje življenje in družbeno prakso poleg teoretičnega znanja vključujejo izkustvo, je uporabna etika. Po mnenju moralnih ilozofov, drugih teoretikov in strokovnjakov z različnih področij je čedalje bolj uveljavljena kot interdisciplinarna, medpodročna in dinamična povezava teorije in etike v praksi, na primer medicinske in poslovne etike, etike v šolstvu in znanosti, državni oziroma javni upravi itn. V normativnem in praktičnem pogledu ustavnosti in zakonitosti je uporabna etika sopomenka ustavne etike ali etike v praksi vseh in vsakogar pri izvrševanju državne oziroma javne oblasti – tako v zakonodajni kot izvršilni in sodni veji, na državni in lokalni ravni –, da ima ob pravni in politični tudi etično dolžnost ravnati v skladu z ustavo.
S teoretičnega in izkustvenega vidika je ustavnost in zakonitost z vsem svojim etičnim, pravnim in političnim potencialom zgodovinsko preverjena paradigma uspešne preobrazbe Slovenije skozi osamosvojitveni proces. Veljalo bi razmisliti o tem, ko, denimo, na svetovnem spletu brskamo za rešitvami, s katerimi naj bi postali zgled trajnostnega razvoja in preobrazbe v družbo 5.0. Mar ne bi bilo bolje poskusiti najprej s preverjeno paradigmo ustavnosti in zakonitosti. Ta z omenjenimi ugotovitvami ustavnopravne teorije in prakse Ustavnega sodišča RS ter z zavezujočimi smernicami zakonodajne (regulativne) politike po vertikalni in horizontalni liniji skladnosti predpisov vse do konkretnih pravnih aktov in materialnih dejanj javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev predstavlja usklajeno (koherentno) celoto pravne države. Za primerjavo poskusimo z napovedano in z referendumsko voljo ljudstva potrjeno zakonsko ureditvijo o reorganizaciji vlade.
Reorganizacija vlade bo z novo resorno delitvijo ministrstev ob dolžnem spoštovanju ustavnosti in zakonitosti morala na novo postaviti tudi nekatere strukturne vezi in funkcionalne mehanizme »zavor in ravnovesij« pri
Enkrat za vselej bi veljalo postaviti mejo med cenenim političnim populizmom in politiko odgovornega upravljanja države.
delovanju državne oziroma javne uprave. Z istimi mehanizmi bi veljalo enkrat za vselej postaviti mejo med cenenim političnim populizmom in politiko odgovornega upravljanja države, da ne bo več sramotenja države z odvečnimi špekulacijami, kaj je eno in kaj drugo. S Kuhnovim naziranjem pomeni, da vsaka nova paradigma prinese s seboj drugačno in veliko strožjo določitev posameznega področja. Kdor se temu noče ali ne more prilagoditi, mu Kuhn svetuje, da nadaljuje svoje delo v osami ali pa se priključi kakšni drugi skupini.
Če torej vlada odloča in deluje v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo, kar je njena ustavna dolžnost, ima podlago, da lahko uporabi ne samo pravna in politična pooblastila – politična v strogem pomenu kakovostnega upravljanja javnih zadev in delovanja v javnem interesu –, ampak tudi vsa razpoložljiva sredstva uporabne etike za mobilizacijo skupnega potenciala družbe in države pri doseganju legitimnih ciljev. Kaj bi pri tem Slovenija lahko ponudila kot boljši zgled, kar bi bilo več kot njena uspešna zgodba družbene preobrazbe v ustavno demokracijo, pravno in socialno državo pred več kot tridesetimi leti? Glede tega se pridružujem mnenju zaslužnega profesorja ustavnega prava in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča v nedavnem članku s pomenljivim naslovom Konec prehodnega obdobja, čas je za ustvarjalno delovanje.
Z ustvarjalnostjo bi se morala sedanja vlada hkrati izogibati vsemu, kar je s krizo epidemije covida-19 naplavila slaba praksa prejšnje vlade, ko je s svojimi odločitvami in ravnanjem delovala v nasprotju z ustavnostjo in zakonitostjo. Če hočemo postati bolj vključujoča družba, poudarja dr. Ribičič, nam že spoštovanje drug drugega narekuje tudi odgovornost, da se ne bi tisti del naših sodržavljanov in sodržavljank, katerih volilna izbira ni dobila večinske podpore, čutil spregledanega, odvečnega ali diskriminiranega. Tako kot pri ciljih trajnostnega razvoja poudarjajo Združeni narodi: nihče naj ne bo izključen (Leave No One Behind).
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.