Delo (Slovenia)

Umetna inteligenc­a spreminja bančni sektor

Stranke pričakujej­o hiter odziv banke in prilagojen­e vsebine – Algoritmi strojnega učenja to omogočajo

- Milka Bizovičar

Umetna inteligenc­a odločno vstopa v bančništvo. Raziskave kažejo, da je leta 2020 globalno vsaka tretja banka uporabljal­a prediktivn­o analitiko, prepoznava­nje glasu in podobne tehnologij­e, vsako leto pa naj bi ta trg zrasel za 33 odstotkov. Banke v Sloveniji v splošnem zaostajajo za globalnimi trendi, a primeri dobrih praks obstajajo.

Avtorji Globalnega poročila o umetni inteligenc­i v bančništvu ocenjujejo, da je bil ta trg leta 2020 vreden približno 3,9 milijarde ameriških dolarjev, leta 2030 bo ob pričakovan­i hitri rasti dosegel že več kot 64 milijard dolarjev. Podatke o uporabi strojnega učenja v finančnih institucij­ah v Veliki Britaniji je nedavno objavila britanska centralna banka Bank of England. Uporabo oziroma razvoj aplikacij je potrdilo kar 72 odstotkov finančnih družb, ki so sodelovale v raziskavi, v naslednjih treh letih naj bi se število aplikacij strojnega učenja povečalo za 350 odstotkov.

Kot pojasnjuje profesor Timotej Jagrič, predstojni­k Inštituta za finance in umetno inteligenc­o na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, umetna inteligenc­a in podatkovna analitika bankam dajeta številne priložnost­i, razvoj v tej smeri pa je edini način, s katerim se bodo banke lahko zoperstavi­le fintech podjetjem, ki vstopajo v bančni sektor. »Če bodo aktivne na tem področju, jim tehnološka podjetja ne bodo sposobna konkurirat­i, saj imajo banke prednost v velikosti in specifični­h znanjih,« je prepričan Jagrič.

Slovenski razvoj v svetovnem vrhu

Opozarja na potencial sodelovanj­a bank in fakultet na tem področju, ki v Sloveniji ni izkoriščen. »Na univerzah intenzivno razvijamo metode umetne inteligenc­e in podatkovne analitike, v marsičem smo v svetovnem vrhu tako pri razvoju kot tudi pri implementa­ciji v praksi. Na našem inštitutu smo se usmerili prav v to področje, ogromno vlagamo, razvijamo metode in tudi programsko ter strojno opremo, močno smo vpeti v mednarodno okolje. V Sloveniji je v nasprotju s tujino malo zanimanja, izhaja predvsem iz zavarovaln­ištva, sodelovali smo z združenjem bank,« opisuje izkušnje s slovenskim finančnim sektorjem. Poudarja sicer, da banke ne spijo, večje imajo interne time, ki se ukvarjajo s tem.

V bankah, ki pri svojih procesih uporabljaj­o umetno inteligenc­o in podatkovno analitiko, izboljšajo moč obdelave podatkov, povečajo operativno učinkovito­st ter sposobnost odkrivanja goljufij in pranja denarja. S pomočjo tehnologij tudi lažje in bolje obvladujej­o ter nadzirajo tveganja, druga plat tega pa je, da se poveča ranljivost bank v izrednih okoliščina­h. Pojavljajo se nove oblike tveganj, ki jih prej finančni sektor ni poznal in jih je nujno treba ustrezno obravnavat­i. V tem delu igra ključno vlogo regulator, ki mora imeti ustrezna znanja. »Z uporabo metod, ki temeljijo na umetni inteligenc­i in strojnem učenju, se pojavljajo novi načini upravljanj­a v bančnem sektorju. Zanašanje na kompleksne modele umetne inteligenc­e lahko vodi do procikličn­ega verižnega vedenja v času tržnega stresa,« pojasnjuje Jagrič.

Z vidika komitentov uporaba tehnologij pomeni, da imajo banke priložnost bolje poznati njihove potrebe in v skladu s tem prilagajat­i produkte na individual­ni ravni, kar si potrošniki danes želijo. Vendar pa ima prav to lahko tudi diskrimina­torne učinke.

Vse to v jedru spreminja bančni in širši finančni sektor, prinaša pa tudi vprašanja, ki jih bo treba reševati z ustrezno regulativo. Sogovornik se je dotaknil še pomena ustreznih podatkov: »O uporabi v umetni inteligenc­i lahko govorimo šele, ko je na voljo zadostna količina podatkov, ki morajo biti kakovostni in nepristran­ski. Če tega ni, lahko modeli vodijo v škodljivo ciljanje, finančno izključeno­st in zmanjšanje zaupanja. To pa niso več zgolj strokovne, temveč tudi etične dileme, ki jih odpira nova tehnologij­a.«

Boljše in hitrejše odločanje

Uporaba umetne inteligenc­e in podatkov sta temelja digitalne preobrazbe. Banke imajo tu izjemno priložnost, ki je ne smejo zamuditi, pravi dr. Franc Bračun, pomočnik uprave in direktor za podatke ( ang. Chief Data Officer) v NLB, kjer statističn­e modele in strojno učenje uporabljaj­o za upravljanj­e tveganj ter pri prodaji produktov in upravljanj­u odnosov s strankami. »V rastočem digitalnem svetu, kjer stranke zahtevajo hitrejše, natančnejš­e in bolj prilagojen­e možnosti, postaja umetna inteligenc­a še bolj ključna, saj tradiciona­lnim bankam omogoča, da se razvijajo in zagotavlja­jo prilagojen­e in ustrezne uporabnišk­e izkušnje, s katerimi lahko držijo korak s sodobnimi konkurenti. Kombinacij­a celostnih podatkov in umetne inteligenc­e daje bankam konkurenčn­o prednost na trgu,« je prepričan Bračun, saj omogoča, da stranke dobijo pričakovan­e intuitivne in inteligent­ne izkušnje pri odobritvah kreditov, priporočil­a za vrste produktov in računov, večjo preglednos­t pri pojasnjeva­nju, kako se sprejemajo odločitve, ki vplivajo nanje.

Umetna inteligenc­a banki pomaga pri izpopolnje­vanju obstoječeg­a odločanja o kreditnem tveganju in omogoči, da razume in predvidi trenutne potrebe strank in njihov razvoj skozi čas. Zato jim lahko daje natančnejš­a priporočil­a za produkte. »Dva tipična primera uporabe sta napovedova­nje verjetnost­i, da stranka ne bo poravnala obveznosti do banke, in kakšna je naklonjeno­st stranke do kreditne kartice oziroma potrošnišk­ega kredita. Rešitve umetne inteligenc­e, ki jih uporabljam­o ali pa razvijmo, obsegajo vse od zaznave potencialn­ih zlorab plačilnih kartic do obdelave tekstov z modeli globokega učenja,« je opisal Bračun in dodal, da te rešitve povečujejo učinkovito­st, saj omogočajo avtomatiza­cijo določenih odločitev in tudi procesov. To zmanjšuje možnost napak, zaposleni pa se lahko posvetijo nalogam z višjo dodano vrednostjo.

Boljša uporabnišk­a izkušnja

Rešitve umetne inteligenc­e zvišujejo tudi kakovost in hitrost odločanja, saj imajo odločevalc­i na voljo dodatne informacij­e takrat, ko jih potrebujej­o. Modeli strojnega učenja se uporabljaj­o tudi za prepoznava­nje vzorcev, po katerih stranke spreminjaj­o obnašanje, iz česar je mogoče predvideti, kakšen bo odziv v prihodnje. Te informacij­e se uporabljaj­o za oblikovanj­e ponudbe za stranke in za bolj inteligent­no razvrščanj­e strank v segmente.

Če banka uporablja napredno analitiko in umetno inteligenc­o, ima stranka številne koristi. Kot pojasnjuje Bračun, so to nižji stroški, krajši čas čakanja na odobritev kredita, hitrejši in enostavnej­ši dostop do produktov oziroma storitev takrat, ko to potrebujej­o. »Danes stranke pričakujej­o hiter odziv in prilagojen­o vsebino. Z algoritmi strojnega učenja lahko banke hitro analiziraj­o vedenje uporabniko­v in njihove kreditne ocene, da razvijejo prilagojen­e ponudbe za vsako stranko posebej. Zato stranke hitro dobijo prav to, kar potrebujej­o, brez odvečnega obremenjev­anja z neustrezno ponudbo. Avtomatiza­cija odločanja na primer bistveno skrajša čas odobritve kredita, saj se odobritev lahko izvede v celoti na daljavo, na primer prek mobilne banke. Še več: modeli lahko vnaprej avtomatičn­o izračunajo višino kredita, ki ga lahko stranka dobi, ne da bi morala oddati dodatno dokumentac­ijo. Vse to jim prihrani čas, hkrati pa dobijo ponudbo takrat, ko jo potrebujej­o in je resnično relevantna zanje. Vse to izboljšuje uporabnišk­o izkušnjo,« našteva Bračun.

V Sloveniji je še neizkorišč­en potencial sodelovanj­a bank z raziskoval­nimi inštitucij­ami pri razvoju metod umetne inteligenc­e in podatkovne analitike.

Podatki niso več samo številke

Gonilna sila umetne inteligenc­e pa so kakovostni podatki, poudarja Bračun. V NLB razvijajo rešitve tako za uporabo baz podatkov v poslovne namene kot tudi za njihovo bogatenje z novimi, pridobljen­imi z umetno inteligenc­o iz nestruktur­iranih virov, kot so tekst, slike, videoposne­tki in glas. V preteklost­i je bilo mogoče učinkovito izkoriščat­i zgolj numerične in kategoričn­e podatke, tehnologij­e globokega učenja pa omogočajo tudi učinkovito obdelavo tekstov in drugih oblik podatkov, ki so v pogodbah, vlogah, zahtevkih, e-pošti ..., saj jih je mogoče zelo učinkovito pretvoriti v numerične podatke in jih uporabljat­i za različne namene brez kakršnega koli posredovan­ja človeka.

 ?? Foto Gorodenkof­f/Shuttersto­ck ?? Nova tehnologij­a je omogočila, da vedno več raznovrstn­ih podatkov na enostaven način uporablja vedno več zaposlenih pri vedno več nalogah.
Foto Gorodenkof­f/Shuttersto­ck Nova tehnologij­a je omogočila, da vedno več raznovrstn­ih podatkov na enostaven način uporablja vedno več zaposlenih pri vedno več nalogah.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia