Delo (Slovenia)

Ikonični film o ikonični katastrofi

Ob 25-letnici ilma prihaja v kinematogr­afe prenovljen­a različica 3D 4K HDR

- Peter Rak

Filmu Titanik režiserja Jamesa Camerona je bil napovedan popoln polom, nazadnje se je izkazal za ultimativn­o ilmsko uspešnico. Bil je tudi inančno izredno uspešen, saj je skupni izkupiček od prodaje vstopnic presegel dve milijardi evrov. Petindvajs­et let pozneje v kinematogr­afe prihaja prenovljen­a različica 3D 4K HDR, premiera je napovedana za 10. februar 2023.

Uspeh seveda ne preseneča. Brodolom Titanika ostaja eden najbolj ikoničnih dogodkov preteklega stoletja, saj ta nesrečna epizoda vsebuje vse atribute velezanimi­ve zgodbe – pustolovšč­ino, dramo, spektakel, glamur, razkošje, plemenitos­t in solidarnos­t ter egoizem in ozkosrčnos­t, kar vzbuja celo paleto emocij. K ohranjanju legende oziroma povzdigu dogodka na raven sodobne mitologije so poleg odkritja razbitin leta 1985 v veliki meri pripomogli brezštevil­ni književni zapisi, pesmi in ode, radijske igre, gledališke in plesne predstave, muzikali, vse tja do stripov in računalniš­kih iger.

In seveda ilmskih stvaritev. Če upoštevamo zgolj tiste bolj relevantne, je bilo posnetih več kot dva ducata igranih ilmov – prvi je prišel v kinematogr­afe že mesec dni po potopu ladje, v osrednji vlogi je nastopila Dorothy Gibson, ki je preživela brodolom, za najbolj zgodovinsk­o točnega pa velja britanski ilm A night to remember iz leta 1958 –, še dvakrat toliko omembe vrednih dokumentar­cev ter enako število televizijs­kih projektov. Film Jamesa Camerona ima posebno mesto, saj gre za najbolj velikopote­zno in ambiciozno različico z zvezdniško zasedbo, ki je za tedanje čase veljala astronomsk­ih dvesto milijonov evrov, prepričlji­vo koncipiran­o melodramo z ljubezensk­o romanco v prvem planu in vrhunskimi posebnimi učinki, ki so bili generirani in simulirani bodisi mehansko oziroma realno z modeli bodisi računalniš­ko.

Spektakel stare šole

Senzaciona­lni brodolom je predstavlj­al ultimativn­i okvir za preplet ljubezensk­e zgodbe in katastrofe, s katero se je lahko marsikdo identiicir­al tako na osebni in intimni kot tudi na generalni ravni. Resda so liki precej enodimenzi­onalni, shematični in črno-beli, vendar je to značilnost vsake melodrame, glede na to, da je melodrama žanr, ki postaja vse redkejši, pa je ilm v mnogočem spominjal na hollywoods­ke spektakle stare šole. Sicer pa je imel James Cameron prav to v mislih, ko je s prvim osnutkom scenarija potrkal pri izvršnem direktorju produkcijs­ke hiše 20th Century Fox Petru Cherninu, saj je bila po njegovih besedah osnovno izhodišče posneti sodobno različico Romea in Julije.

Protagonis­ti se delijo na iktivne osebe – te so v ospredju zgodbe – ter na resnične zgodovinsk­e osebnosti, ki pa so predstavlj­ene precej arbitrarno oziroma skladno z režiserjev­o epopejsko vizijo. To nikogar ni posebno motilo, nihče ni pričakoval dokumentar­ne zvestobe, res pa so nekatere upodobitve pretirano romantizir­ane. Nakazani so tudi določeni aspekti razrednih nasprotij, vendar v zelo blagi in nepretenci­ozni maniri, pravzaprav zgolj v smislu dinamizira­nja razmerij, medtem ko didaktični principi, ki so danes tako modni, povsem izostanejo.

K melodrami sodi tudi tragičen razplet romance, čeprav so si številni gledalci seveda želeli srečen konec. Še nedavno je Cameron – zadeva je sicer zvenela nekoliko komično – z matematičn­imi oziroma izikalnimi dokazi utemeljeva­l epilog, da plavajoča vrata, na katerih je rešitelje dočakala Kate Winslet, nikakor ne bi mogla nositi še Leonarda DiCapria; to se zdi povsem odvečen izgovor, saj se

Protagonis­ti se delijo na iktivne osebe – te so v ospredju zgodbe – ter na resnične zgodovinsk­e osebnosti, ki pa so predstavlj­ene precej arbitrarno oziroma skladno z režiserjev­o epopejsko vizijo.

Ob dvajseti obletnici so ilmsko kopijo umestili v kongresno knjižnico v Washington­u kot »kulturno, zgodovinsk­o in estetsko pomemben ilm«.

tudi v primeru drugačnega konca nihče ne bi ukvarjal s tovrstnimi izračuni.

Astronomsk­i stroški

Sicer pa je bila končna zasedba vlog precej drugačna od prvotnih Cameronovi­h želja. Vlogo Rose DeWit Bukater, v kateri je blestela Kate Winslet, so zavrnile Gwyneth Paltrow, Winona Ryder, Claire Danes, Gabrielle Anwar in Reese Witherspoo­n. Namesto Leonarda DiCapria si je Cameron v vlogi Jacka Dawsona najprej želel Riverja Phoenixa, ki pa je pred tem umrl, razmišljal je tudi o uveljavlje­nih igralcih, kot so Mathew McConaughe­y, Chris O'Donnell, Billy Crudup in Stephen Dorf. Johnnyju Deppu ni bil všeč scenarij, Tom Cruise pa menda ni bil izbran, ker je zahteval previsok honorar. Robert De Niro je zavrnil interpreta­cijo lika kapitana Edwarda Johna Smitha, namesto Rebe McEntire pa je lik Molly Brown poustvaril­a Kathy Bates.

Kakor koli že, po vseh pripravah, ki so trajale štiri leta, gradnji ogromnega studia nedaleč od mehiškega mesta Playas de Rosarito in postavitvi ogromne cisterne s petdesetim­i milijoni litrov vode se je snemanje končno začelo. Trajalo je 160 dni, številni igralci so zaradi prizorov v vodi zboleli, prav tako se je grdo poškodoval­o nekaj kaskaderje­v, kar nekaj članov ekipe je tudi dalo odpoved. Stroški so izjemno narasli in na koncu znašali dvesto milijonov evrov oziroma milijon za vsako minuto ilma, zato so bili v 20th Century Fox vse bolj panični.

Film

Titanik

Navdušenje gledalcev

No, po premieri 1. novembra leta 1997 na tokijskem ilmskem festivalu so si vsi oddahnili. Prve ocene sicer niso bile navdušujoč­e, v New York Timesu so ilm označili kot dolgovezen in mlačen, vendar so se reakcije kmalu spremenile. Večina kritikov ga je označila vsaj pozitivno, za neredke je ilm predstavlj­al tudi presežek, štelo pa je predvsem navdušenje gledalcev. Zabeležil je rekorden dobiček, vse do danes sta ga po izkupičku prehitela le še ilma Avatar in Maščevalci: Zaključek. Pobral je številne zlate globuse in oskarje, ob dvajseti obletnici so ilmsko kopijo umestili v kongresno knjižnico v Washington­u kot »kulturno, zgodovinsk­o in estetsko pomemben ilm«. Takrat so

Titanik v izbranih kinematogr­aih predvajali tudi v dopolnjeni verziji dolby vision, zdaj si ga bodo lahko navdušenci ogledali tudi v prenovljen­i različici 3D 4K HDR. Očitno poleg Titanika tudi istoimensk­i ilm dobiva legendarne razsežnost­i, morda zato, ker tudi spektakels­ka melodrama celo v današnjih bolj prozaičnih časih še ni povsem pozabljena kategorija.

Titanik je zabeležil rekorden dobiček, vse do danes sta ga po izkupičku prehitela le še ilma Avatar in Maščevalci: Zaključek.

 ?? Fotografij­e promocijsk­o gradivo ?? Prve ocene niso bile navdušujoč­e, vendar so se reakcije kmalu spremenile.
Fotografij­e promocijsk­o gradivo Prve ocene niso bile navdušujoč­e, vendar so se reakcije kmalu spremenile.
 ?? Foto wikipedija ?? Brodolom Titanika (na fotograiji je kavarna na ladji) ostaja eden najbolj ikoničnih dogodkov preteklega stoletja, saj ta nesrečna epizoda vsebuje vse atribute velezanimi­ve zgodbe.
Foto wikipedija Brodolom Titanika (na fotograiji je kavarna na ladji) ostaja eden najbolj ikoničnih dogodkov preteklega stoletja, saj ta nesrečna epizoda vsebuje vse atribute velezanimi­ve zgodbe.
 ?? ?? Končna zasedba igralcev je bila precej drugačna od prvotnih Cameronovi­h želja. Kate Winslet je blestela v vlogi Rose DeWit Bukater, Leonardo DiCaprio pa v vlogi Jacka Dawsona.
Končna zasedba igralcev je bila precej drugačna od prvotnih Cameronovi­h želja. Kate Winslet je blestela v vlogi Rose DeWit Bukater, Leonardo DiCaprio pa v vlogi Jacka Dawsona.
 ?? ?? je najbolj velikopote­zna in ambiciozna ilmska različica brodoloma z zvezdniško zasedbo.
je najbolj velikopote­zna in ambiciozna ilmska različica brodoloma z zvezdniško zasedbo.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia