Pristop k trojnemu paktu
300 let enega najlepših evropskih baročnih dvorcev na svetu, ki je bil prvotno namenjen letni rezidenci princa Evgena Savojskega
Dunajski dvorski kompleks Belvedere je biser baročne stavbne in vrtne arhitekture. Stoji v širšem zgodovinskem središču Dunaja, ki je bilo leta 2001 uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. V letu 2023 bo minilo 300 let od dokončanja Zgornjega Belvedera in zaključka gradnje.
Zgornji in Spodnji Belvedere vsak dan obišče veliko ljudi. Nekateri pridejo zaradi čudovitega vrta in lepega razgleda na središče Dunaja in pobočja Dunajskega gozda. Druge zanima predvsem likovna umetnost. V Zgornjem Belvederu sta uprava in stalna razstava Avstrijske galerije Belvedere, velikega državnega muzeja s številnimi odličnimi umetninami 19. in 20. stoletja. V njem je največja zbirka del slavnega avstrijskega slikarja Gustava Klimta, vključno z legendarnim Poljubom ( Zaljubljeni par), ikono moderne umetnosti.
Poraz Turkov, zmaga baroka
Belvedere je bil zgrajen v obdobju velikega razmaha dunajskega gradbeništva, ko mesta niso več ogrožali Turki. Ti so ga prvič oblegali leta 1529, nato pa leta 1683. Pri zadnjem obleganju je Dunaj skoraj padel v turške roke, a ga je rešila poljsko-nemško-avstrijska vojska, ki je od zunaj napadla turško in jo katastrofalno porazila.
V vojski, ki je deblokirala Dunaj, je izstopal mladi častnik Evgen Savojski (1663–1736) iz stare plemiške družine, ki je služila francoskemu kralju. Evgen je že prej želel biti v francoski vojski, vendar ga je kralj Ludvik XIV. zavrnil, zato se je boril v avstrijski. Kot odličen poveljnik je hitro napredoval v vojaški hierarhiji. Bil je izjemno nadarjen vojskovodja, kar je dokazal v vojni proti Turkom, ki jim je konec 17. in v prvih dveh desetletjih 18. stoletja zadal hude poraze, med drugim v bitkah pri Senti, Petrovaradinu in Beogradu, ki ga je zavzel leta 1717. Zatem je bila postavljena jugovzhodna meja med turškim in habsburškim cesarstvom na reki Savi in Donavi; Turčija ni več ogrožala srednje in zahodne Evrope. Princ Evgen je vodil habsburške čete tudi v drugih vojnah, na zahodu Evrope, in si pridobil slo
Belvedere je imel vlogo tudi v slovenski zgodovini 20. stoletja. V Zgornjem Belvederu je 25. marca leta 1941 Kraljevina Jugoslavija podpisala pristop k trojnemu paktu (katerega jedro so bile Hitlerjeva Nemčija, Mussolinijeva Italija in cesarska Japonska), v upanju, da se bo tako izognila aktivnemu sodelovanju v drugi svetovni vojni. Republike Avstrije takrat ni bilo več, že tri leta je bila priključena nemškemu tretjemu rajhu, od pomladi leta 1938, ko so v Avstrijo vstopile Hitlerjeve čete. Dva dni po jugoslovanskem podpisu pakta na Dunaju je skupina častnikov v Beogradu izvedla državni udar, strmoglavila regenta, kneza Pavla Karađorđevića, in pripeljala takrat še mladoletnega prestolonaslednika Petra II. na prestol. Istočasno so v Beogradu potekale velike protinemške demonstracije. Hitler je nemudoma poklical svoje generale, odložil načrtovani napad na ZSSR in ukazal, da se Jugoslavija ne sme več obravnavati kot zaveznica, temveč jo je treba napasti in vojaško ter politično uničiti. Že 6. aprila so nemške enote v sodelovanju z italijanskimi, bolgarskimi in madžarskimi enotami napadle Jugoslavijo. Vojna na ozemlju Jugoslavije se je končala dobra štiri leta pozneje, maja leta 1945, z zadnjimi boji na ozemlju Slovenije. ves enega največjih vojskovodij v zgodovini vojskovanja.
Od avstrijskih cesarjev je dobil veliko posesti, med drugim območje Baranje na današnjem Madžarskem in Hrvaškem. Spretno jih je upravljal in pridobil ogromno bogastvo. Bil je ljubitelj umetnosti in knjig. Svoje ljudi je pošiljal po Evropi, da so mu kupovali umetnine in dragocene knjige. Ker ni imel potomcev, je njegova nečakinja po njegovi smrti podedovala skoraj celotno zapuščino – palače, gradove, knjižnico – in del umetniške zbirke prodala avstrijski cesarski hiši – razen slik, ki so končale v Torinu.
Evgen Savojski je v središču Dunaja zgradil zimsko palačo, tam je tudi umrl. Palača ima izjemno lepo baročno stopnišče. Danes je v njej avstrijsko zvezno ministrstvo za inance. Nekaj deset kilometrov vzhodno od Dunaja, nedaleč od avstrijsko-slovaške meje, pa je zgradil Schlosshof, veličasten lovski dvorec, drugi največji vrtni in dvorski kompleks v Avstriji za cesarskim Schönbrunnom na Dunaju. Bibliotheca Eugeniana z več kot 15.000 knjigami, vezanimi v usnje različnih barv (glede na tematiko knjig) in s knežjim grbom, se danes nahaja v osrednjem delu razkošne dvorane Avstrijske narodne knjižnice v dunajskem Hoburgu, eni najlepših knjižničnih dvoran na svetu.
Eden najstarejših muzejev na svetu, odprtih za javnost
Tudi dunajski Belvedere je zapuščina Evgena Savojskega. Princ je želel imeti na Dunaju tudi poletno rezidenco, nedaleč od že tedaj gosto naseljenega središča mesta. Za Belvedere je najel Johanna Lukasa von Hildebrandta, slovitega arhitekta evropskega baroka. Leta 1716 je bil dokončan Spodnji Belvedere, ob vznožju pobočja, sedem let pozneje pa Zgornji Belvedere. Spodnji Belvedere je manjši, stanovanjski del kompleksa, Zgornji Belvedere pa reprezentativen objekt za sprejeme, zabave, proslave in druge svečane dogodke. Na pobočju med njima je baročni vrt, dragulj umetnosti vrtne arhitekture. Zasnoval ga je francoski krajinski arhitekt Dominique Girard.
Kot mnoge druge razkošne poletne rezidence tega obdobja ima tudi Belvedere salo terreno, veliko vhodno dvorano v pritličju, v katero se vstopa z vrta, brez vzpenjanja po stopnicah. Štirje veliki atlanti podpirajo obok tega prostora. Sala terrena Zgornjega Belvedera je hkrati preddverje, mogočen vhodni prostor dvorca. Iz njega vodijo veličastne stopnice v prvo nadstropje. Tam je Marmorna dvorana, največja in najrazkošnejša v dvorcu.
Marmorna dvorana je danes prazna, brez pohištva in drugih premičnih umetnin. Na stenah ni visečih slik kot v številnih okoliških dvoranah. Je umetnina sama po
Številne obiskovalce pritegnejo Klimtove slike, ki jih je dva ducata, več kot v kateri koli drugi zbirki na svetu.
sebi z bogato okrašenimi stenami. Celoten strop prekriva velika freska italijanskega umetnika Carla Innocenza Carloneja. Alegorično prikazuje vrline princa Evgena Savojskega.
Poldrugo desetletje po smrti Evgena Savojskega ga je Marija Terezija odkupila od Evgenove nečakinje in v njej za javnost odprla cesarsko umetniško zbirko. Tako je Zgornji Belvedere eden najstarejših javno dostopnih muzejev na svetu. V njem je Marija Terezija organizirala tudi veliko slovesnost ob poroki svoje hčerke Marije Antoanete s francoskim prestolonaslednikom, poznejšim kraljem Ludvikom XVI. Oba sta bila med francosko revolucijo usmrčena z giljotino. Leta 1896 se je cesar Franc Jožef odločil, da bo Zgornji Belvedere uradna dunajska rezidenca nadvojvode Franca Ferdinanda, takratnega prestolonaslednika. Ta je bil skupaj z ženo ubit v sarajevskem atentatu leta 1914, po katerem je izbruhnila prva svetovna vojna.
Petnajstega maja 1955 so štiri velike zavezniške sile, zmagovalke druge svetovne vojne (ZSSR, ZDA, Velika Britanija in Francija), v Marmorni dvorani podpisale državno pogodbo z Avstrijo. Slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem in Štajerskem so v petih odstavkih 7. člena avstrijske državne pogodbe (na papirju) zagotovljene posebne pravice, ki so bistvene za njen obstoj, med katerimi so pravica do lastnih organizacij in tiska, pravica do pouka v slovenskem jeziku v osnovnih in srednjih šolah, pravica do udeležbe v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah, pravica do politične participacije oziroma javnopravnega zastopstva v političnem življenju, pravica do uporabe slovenščine kot uradnega jezika, pravica do dvojezičnih napisov topografskega značaja in prepoved delovanja protimanjšinskih organizacij.
V drugih dvoranah Zgornjega Belvedera so na ogled izbrana dela iz zbirke Avstrijske galerije Belvedere. Številne obiskovalce pritegnejo Klimtove slike, ki jih je dva ducata, več kot v kateri koli drugi zbirki na svetu. Tu so tudi številna dela slavnih avstrijskih slikarjev Egona Schieleja in Oskarja Kokoschke ter številnih drugih umetnikov sodobnega slikarstva, avstrijskega in tujega, na primer Vincenta van Gogha, Clauda Moneta in drugih impresionistov. Belvedere ima tudi pomembno zbirko del Ferdinanda Georga Waldmülerja in drugih bidermajerskih umetnikov.