Kar vam vračamo, je del vaše zgodovine
Umetnine Artefakti, ukradeni v kolonialnem času, počasi potujejo tja, od koder so bili odpeljani, a zgodbe niso preproste
Na torkovi slovesnosti v nigerijski prestolnici Abuja je Nemčija vrnila prvih dvajset umetnin, ukradenih v kolonialnih časih. Podobno gesto so oktobra naredili v muzeju Smithsonian in Nigeriji vrnili nekaj eksponatov. Pred dnevi so iz Vatikana sporočili, da bodo Grčiji vrnili tri ostanke Partenona. Najbolj trdovratni ostajajo v Britanskem muzeju, ki hrani z Akropole odpeljano partenonsko okrasje, a nedavno so zakrožile vesti, da med Atenami in Londonom potekajo tajni dogovori.
Prejšnji teden so v grškem časniku Te Nea poročali, da se je direktor Britanskega muzeja George Osborne, nekdanji finančni minister, o morebitnem vračanju tako imenovanih Elginovih marmorjev pogovarjal med obiskom grškega premiera Kiriakosa Micotakisa v Londonu, tajni pogovori, ki trajajo od novembra lani, naj bi bili po poročanju agencij v napredovali fazi.
Uradni tiskovni predstavnik britanskega premiera Rishija Sunaka je nedavno opozoril, da vlada ne namerava spreminjati zakona, ki razen izjemoma preprečuje odtujitev predmetov iz muzejskih zbirk. Dobro obveščeni vir je za časnik Politico pred dvema tednoma povedal: »Dogovor med Grčijo in Združenim kraljestvom je skoraj sklenjen, devetdeset odstotkov je urejenih, negotovih je zadnjih deset odstotkov. Težko se bo dogovoriti, ni pa nemogoče, dosegli so pomemben napredek.«
Zakonitost ali arogantni vandalizem
Antične kipe, reliefe in fragmente frizov iz delavnice kiparja Fidija in njegovih učencev iz 5. stoletja pr. n. št., ki so nekoč krasili Partenon in druge stavbe atenske akropole, je tedanji britanski veleposlanik na otomanskem dvoru Thomas Bruce, škotski sedmi grof Elginski, s sporno pridobljenim dovoljenjem otomanskih oblasti dal na ladjah pretovoriti v London, leta 1816 pa prodal britanski vladi.
Bruce je od predstavnika visoke porte v Konstantinoplu kot zastopnika osmanskega cesarstva dobil dovoljenje za odstranitev kipov leta 1801, nekoliko pozneje še dovoljenje, s katerim je artefakte lahko dal odpeljati na Otok. Mnenja o njegovem početju so bila od začetka različna, marsikdo je v tem videl aroganten vandalizem, je pa britanska vlada leta 1916 sprejela sklep, da je bila pridobitev partenonskih kipov zakonita. V Britanskem muzeju so shranjeni in razstavljeni od leta 1816, Grčija pa je večkrat zahtevala njihovo vrnitev, vsakokrat neuspešno. V časniku Guardian so objavili podatek, da Britanski muzej hrani več kot sto tisoč dragocenih grških artefaktov, a le nekaj več kot 6 odstotkov zbirke je na ogled javnosti, vse drugo je v depojih.
Lekcije Britanskemu muzeju od drugod
Pred tednom dni so iz Vatikana sporočili, da bodo Grčiji vrnili tri fragmente friza Partenona, osrednjega templja atenske akropole. V vatikanskem sporočilu so zapisali, da se je papež Frančišek odločil ostanke templja podariti primasu Grške pravoslavne cerkve in atenskemu nadškofu Hieronimu II. Doslej so artefakte hranili Vatikanski muzeji oziroma muzej Gregoriano
Profano, kjer naj bi po njihovih navedbah umetnine pridobili v 19. stoletju, je poročala tiskovna agencija DPA. Časovnice vračanja oziroma donacije, kot so gesto poimenovali v Vatikanu, niso objavili. Vrnitev ostankov Partenona in drugih antičnih umetnin je že dlje časa tema razprav med Atenami in drugimi državami, v Grčijo so junija letos vrnili del okrasja, ki je bil pred tem v arheološki zbirki nekdanjega britanskega konzula na Siciliji.
Oktobra letos so Britancem dali lekcijo tudi na drugi strani Atlantika. CNN je poročal, da so Nacionalna umetnostna galerija, Nacionalni muzej afriške umetnosti Smithsonian in Muzej šole oblikovanja Rhode Island v Washingtonu priredili slovesnost, na kateri so objavili vrnitev 31 beninskih kipov Nigeriji.
Odborniki Smithsoniana, največjega sklopa muzejev na svetu, so junija letos izglasovali novo politiko, ki vodje posameznih muzejev pooblašča za vračanje eksponatov, ki so bili pridobljeni zakonito, toda v okoliščinah, ki bi jih danes označili za neetične. Metropolitanski muzej je novembra lani vrnil Nigeriji dva eksponata, a jih ima še 160, največjo beninsko zbirko pa ima Britanski muzej, več kot 900 eksponatov.
Prepričljiv nemški zgled
Nemčija je v torek ob veliki mednarodni pozornosti Nigeriji v Abuji uradno vrnila prvih dvajset bronastih umetnin iz nekdanjega kraljestva Benin, gesto sta opravili nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in ministrica za kulturo Claudia Roth v imenu petih nemških muzejev. Umetnine je sprejel nigerijski minister za kulturo Geoffrey Onyeama. Vrnitev kaže »pripravljenost na kritično presojo lastnih dejanj« in odprtost za skrbi tistih, ki so bili žrtve kolonialnih grozodejstev, je na slovesnosti po poročanju DPA dejala nemška zunanja ministrica. »Od vas smo se naučili: Kar vam vračamo, je del vaše zgodovine, del tega, kar ste,« je ministrica nagovorila prebivalce Nigerije in priznala, da je Nemčija »dolgo ignorirala zahtevo Nigerije, da jih vrne«.
»Bilo je narobe, da smo jih odpeljali, in narobe, da smo jih obdržali,« je dejala nemška zunanja ministrica. »To je zgodovina evropskega ko
Del partenonskega friza iz Britanskega muzeja
Uradni tiskovni predstavnik britanskega premiera Rishija Sunaka je nedavno opozoril, da vlada ne namerava spreminjati zakona, ki razen izjemoma preprečuje odtujitev predmetov iz muzejskih zbirk.
lonializma. To je zgodovina, v kateri je naša država odigrala temno vlogo in povzročila veliko trpljenja v različnih delih Afrike,« je dodala Annalena Baerbock. »Iz soočenja s kolonialno zgodovino se želimo nekaj naučiti in prevzeti odgovornost,« je dodala Claudia Roth.
Ropanje britanske vojske
V približno dvajsetih nemških muzejih je bilo doslej več kot 1100 umetniških del iz palače tedanjega kraljestva Benin, ki danes pripada Nigeriji. Predmeti, ki so poleg brona narejeni iz slonovine in drugih materialov, večinoma izvirajo iz britanskega plenjenja, ko jih je leta 1897 v napadu na mesto Benin, ki leži v današnji Nigeriji, naropala britanska vojska, pozneje pa so se znašli v različnih muzejih in zasebnih zbirkah po svetu.
Bronasti kipci so se zdaj končno »vrnili tja, kamor spadajo, torej v Nigerijo«, je povedala Annalena Baerbock. Po njenih besedah je to še posebej pomembno za prebivalce Nigerije, »saj niso le umetniška dela, ne le kulturna dediščina, ampak tudi del identitete«. »Z vrnitvijo bronastih kipcev se Nemčija spoprijema tudi z enim od svojih najtemnejših poglavij, s kolonialno preteklostjo,« je še povedala vodja nemške diplomacije in izrazila prepričanje, do bo vrnitev odprla novo poglavje v nadaljnjem poglabljanju kulturnega sodelovanja med državama.
Pogodbo, s katero je nemška zvezna vlada prepisala lastništvo več kot 1100 del na Nigerijo, so podpisali julija, revija Art Newspaper je te dni poročala, da je posebno pogodbo z generalnim direktorjem nigerijske nacionalne komisije za muzeje Abbo Iso Tijanijem nedavno podpisala tudi kölnska županja Henriette Reker: etnološki muzej Rautenstrauch-Joest bo Nigeriji vrnil 92 del, tri še ta mesec, naslednjih 52 prihodnje leto, preostala bodo ostala v dolgoročni izposoji v Kölnu.