Sodba odvrača dolžnike od vlaganja tožb
Kreditojemalci na Hrvaškem so razočarani, toda nadaljujejo sodne spore
Hrvaški kreditojemalci, ki so najeli posojila v švicarskih frankih in tožili banke, bodo, kot kaže, kljub zadnji odločitvi vrhovnega sodišča nadaljevali sodne spore. Zahtevali so odškodnino zaradi ničnosti odredb za spremenljivo obrestno mero in valutno klavzulo. Po ocenah naj bi bilo na sodiščih več kot 20.000 tožb.
PJutarnji list za Delo
Marina Klepo
Na drugi strani se bodo dolžniki, ki so čakali na končno odločitev vrhovnega sodišča o pravici do nadomestila po konverziji, kot kaže, težje odločili za tožbo, saj je vrhovno sodišče odločilo, da imajo le pravico do zamudnih obresti od preveč plačanega kredita, ki jim ga je banka določila pri konverziji. Če se bodo za tožbo kljub temu odločili, imajo za to čas do junija prihodnje leto.
»Ker vrhovno sodišče ni sprejelo ne odločitve za ne proti popolnemu nadomestilu, se vse nadaljuje po starem,« je dejal Denis Smajo iz Združenja Potrošnik, ki je prav tako vložil tožbo proti banki. Na nižjih sodiščih, končno pa tudi na vrhovnem, bodo še naprej sprejete odločitve, ki bodo včasih v korist potrošnikov, včasih pa v korist bank. Izid bo odvisen od sestave sodnih senatov.
Ustavno sodišče
Številni klienti bank, ki so leta 2015 sprejeli konverzijo, so razočarani nad zadnjo odločitvijo vrhovnega sodišča. Pričakovali so, da jim bo to zagotovilo polno poplačilo, a lahko računajo le na zamudne obresti na preplačan znesek posojila.
Če bo odločitev vrhovnega sodišča prestala nadzor službe za sodno prakso, kar lahko traja nekaj mesecev, predstavniki dolžnikov ocenjujejo, da lahko pričakujejo le od 5 do 10 odstotkov zneska, ki bi ga prejeli, če bi obveljala presoja, da so upravičeni do polnega nadomestila.
V Združenju Frank upajo, da sprejeto stališče vrhovnega sodišča ne bo prestalo nadzora, hkrati so napovedali nadaljevanje pravnega boja za uresničitev pravic do polnega nadomestila. »Naš pravni boj se nadaljuje, nič ni gotovo, vrhovno sodišče bo z nami vsekakor še imelo opravka,« so sporočili.
Glede na to, da vrhovno sodišče ni niti sprejelo niti zavrnilo pravnega razumevanja potrošnikove pravice do odškodnine, pričakujejo odgovor na vprašanje: Ali imajo potrošniki, ki so sprejeli konverzijo, še vedno pravico do polne povrnitve na podlagi ničnih pogodbenih določil o obrestni meri in valutni klavzuli v švicarskih frankih iz osnovne pogodbe?
Odvetnik združenja Igor Metelko je za povedal, da se lahko zdaj obrnejo na ustavno sodišče, ki lahko ovrže sodbo sodišča, če presodi, da so bile kršene ustavne pravice. »Tukaj gre predvsem za pravico do pravičnega sojenja, pravico do enakosti in prepoved diskriminacije, saj so tisti, ki so posojila konvertirali, gotovo diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki jih niso,« je dejal. Tisti, ki niso konvertirali posojil in tožijo ter na sodiščih dobivajo stoodstotna nadomestila, na koncu plačajo polovico manj od tistih, ki so svoja posojila spremenili v domačo valuto.
Predstavniki potrošnikov upajo, da bo ustavno sodišče, kot je to že storilo, tudi tokrat vrnilo odločitev vrhovnemu sodišču v ponovno odločanje in da bodo morali sodniki vsaj sprejeti bolj jasno stališče.
Pripombe bank
V nasprotju z dolžniki imajo banke razlog za zadovoljstvo, kljub temu pa niso brez pripomb na odločitev vrhovnega sodišča. Zato tudi pri bankah razmišljajo o uporabi pravnih sredstev. Pri hrvaškem združenju bank še vedno menijo, da je bilo s konverzijo iz leta 2015 dokončno rešeno vprašanje oškodovanja nekdanjih uporabnikov kreditov v švicarskih frankih. Poudarili so, da vrhovno sodišče pri tokratnih odločitvah odstopa od dosedanjih stališč.
»Spomnimo, da je vrhovno sodišče v enem od stališč, ki jih je objavilo v preteklosti, podprlo razumevanje, da je s sklenitvijo sporazuma o konverziji zagotovljena odstranitev vseh nepoštenih odredb v pogodbi, hkrati je zagotovljena tudi veljavnost pogodbe, kar je skladno s temeljnimi načeli evropske regulative,« so sporočili iz hrvaškega združenja bank, ki ga vodi Tamara Perko.
Pri bankah so ocenili, da je odločitev vrhovnega sodišča v nasprotju z ustavnim načelom trivejne delitve oblasti in vladavine prava. Zato bodo proučili »nadaljnje možnosti in pravna sredstva, ki jih imajo na razpolago, ter se posamično odločili o njihovi uporabi«. Saga s švicarskimi franki se nadaljuje.