Namesto vojne vlaganje v delovna mesta prihodnosti

V času geopolitičnega potresa bo vodilo ohranjanje trdnosti čezatlantskega mostu.

»Državni svet ni zgolj ena oseba. Sestavlja ga več interesnih skupin. Upoštevati je treba vse – še posebej ne bom pozabil na manjše, ki imajo samo enega zastopnika.«

Za EU se končuje dramatično leto, v katerem je Rusija z invazijo na Ukrajino vrnila vojno v Evropo. Njene posledice Evropejci občutimo na številnih ravneh. Energetska kriza je zvišala inflacijo, negotovost glede prihodnjih gospodarskih gibanj ostaja velika, globalni red je v močnem stresu. To spremljajo vse bolj oprijemljive posledice podnebne krize.

Uniji po obdobju pandemije in drugih kriz kljub številnim notranjim trenjem uspeva ohranjati enotnost. Vladimirju Putinu se ni izšla računica, da bo lahko zasejal razdor znotraj EU in celotnega Zahoda. Tudi Madžarska s poskusi blokad in proruskim delovanjem ostaja izolirana in brez pravega vzvoda za vpliv.

V težkih časih, ko se bo v Ukrajino morala še dolgo stekati orjaška pomoč, tudi z orožjem, bo preprečevanje notranjega razdora v EU glavna naloga političnega vodstva. Putin, ki pri brutalnih napadih na civilne cilje v Ukrajini in pripravljenosti v smrt poslati na desettisoče ruskih vojakov nima zadržkov, bi se razveselil vsakršne evropske utrujenosti z vojno.

Četudi so države EU z Nemčijo na čelu v Ukrajino poslale učinkovito orožje, levji delež pomoči zagotavljajo ZDA. V času geopolitičnega potresa, ki velike težave povzroča predvsem Evropi, bo vodilo ohranjanje trdnosti čezatlantskega mostu. To med vzponom Kitajske zahteva še močnejše gospodarsko prepletanje z ZDA.

Unija je v zadnjih mesecih z veliko strahovi spremljala orjaški ameriški načrt naložb v zelene tehnologije, ki bodo zagotovile prednosti domači industriji in utegnejo okrniti konkurenčnost podjetij iz EU. Odgovor ne bi smela biti protekcionizem in trgovinska vojna, temveč politika, ki bo za ohranjanje industrijske baze v Evropi spodbudila vlaganja v tehnologije in delovna mesta prihodnosti.

Tako bo Evropa s slovesom od fosilnih goriv, ki ga ruska vojna še pospešuje, in širšim zelenim prehodom pospešila industrijsko preobrazbo. Uresničevanje tega bo zahtevalo verodostojno in zaupanja vredno politiko in institucije, tudi na ravni EU, ki bodo zagotavljale, da bo digitalnozeleni prehod z delitvijo bremen pravičen in se ne bo končal z igro ničelne vsote.

Jasno pa je, da bo okolje, v katerem deluje EU, ostalo nemirno in nepredvidljivo.