Velike spremembe so rezervirane za tiste, ki znajo sodelovati
Marko Lotrič, novi predsednik državnega sveta Ukinjanje DS bo poskusil ubraniti z argumentom strokovnosti – Stavi na dobro opravljeno delo
Marko Lotrič, novi predsednik državnega sveta (DS), prihaja iz Selške doline in je apolitičen človek. O sebi pravi, da je zgolj in samo gospodarstvenik, ki se bo z izvolitvijo na čelo DS polno posvetil njegovemu vodenju, uspešno družinsko podjetje Lotrič Metrology, katerega generalni direktor je bil, pa bo zaupal hčeri. Lotrič v novi vlogi enako kot v življenju stavi na sodelovanje, dialog, spoštovanje in pripravljenost sprejemati kompromise. Državni svet prevzema v času, ki drugemu domu parlamenta ni ravno naklonjen.
Vse življenje ste bili gospodarstvenik, zdaj pa ste se znašli v politiki. Kako bi se politično opredelili?
Opredelim se lahko zgolj in samo kot gospodarstvenik. Tudi v preteklosti, ko sem bil dva mandata izvoljen v občinski svet občine Železniki, sem bil politično neopredeljen; nastopil sem na Listi za šport in rekreacijo.
Na čigavo pobudo ste se odločili za vstop v politiko in kandidaturo za predsednika DS?
Na povabilo prejšnjega vodstva Združenja delodajalcev obrti in podjetništva (Zdops) sem jeseni kandidiral za mesto predsednika Zdopsa in bil septembra izvoljen. Tako kot v preteklosti je združenje tudi tokrat predlagalo kandidata v postopek izvolitve v DS. Temu je sledila podpora široke gospodarske koalicije, ki me je spodbudila, da kandidiram na mesto predsednika DS.
Bo funkcija predsednika DS vaše prvo bližnje soočenje s politiko oziroma z domačim političnim prizoriščem?
Zagotovo gre za prvo pozicijo na tej ravni. Sicer sem že dlje časa družbeno angažiran ter kot aktivni član in član upravnih odborov sodelujem v različnih gospodarskih združenjih – že omenjenem Zdopsu, v Ekonomsko-socialnem svetu ter skupščini zdravstvene zavarovalnice. Funkcije, ki so nezdružljive z mestom predsednika DS, bom opustil.
Kaj menite o vseh krogih, skozi katere ste morali do izvolitve? Je šlo za merjenje moči med intere
snimi skupinami? Ali v gospodarstvu zadeve potekajo hitreje?
Zavoljo postopka smo tekli štiri kroge. Kar pa se tiče hitrosti: tudi v gospodarstvu se hitrosti sprejemanja odločitev razlikujejo glede na velikost podjetja. Večje korporacije potrebujejo zanje več časa, saj je v postopek vključeno večje število odločevalcev – odločitve pa so običajno natančno premišljene. Manjša in srednja podjetja jih lahko sprejemajo hitreje, se pa pri tem lahko primeri, da je odločitev včasih prenagljena.
Menite, da je imela politika doslej preveč vpliva na delo in odločanje v DS?
Količine njenega preteklega vpliva na delo v DS v tem trenutku ne morem komentirati. Alojz Kovšca, dosedanji predsednik DS, je zdravstveno zadržan, zato sva se pogovarjala zgolj po telefonu, primopredaje poslov zaradi tega še ni bilo.
Bo vpliv politike na delo DS glede na to, da prihajate iz gospodarstva, kaj manjši?
Kot rečeno, to težko komentiram, saj ne vem, kako velik je bil vpliv doslej. Prihajam iz gospodarstva, vendar želim poudariti, da DS ni zgolj ena oseba. Sestavlja ga več interesnih skupin. Upoštevati je treba vse – še posebej ne bom pozabil na manjše, ki imajo samo enega zastopnika. Politika v okviru državnega zbora sprejema zakone, poslanstvo DS pa je, da koristne predloge predlaga najprej vladi in nato zakonodajalcem.
Menda niste zagovornik mehanizma veta ...
Veto predstavlja mehanizem, pri uporabi katerega državni zbor ponovno pretehta predlagane rešitve. Osebno se zavzemam za tako imenovano četrto branje zakona, pri katerem lahko DS poda predloge za izboljšavo posameznih členov, državni zbor pa upošteva predloge ter izvede morebitne popravke členov, ki jih DS izpostavi za četrto branje. Na ta način se vzpostavita dialog in razprava, kar ne velja za veto, ki v osnovi ne predvideva popravkov, temveč zgolj sprejetje oziroma zavrnitev predlaganega zakona.
Ob izvolitvi ste napovedali, da boste okrepili sodelovanje med DS in državnim zborom. Kako? Ključen je dialog, ki ga vzpostavlja prej omenjeno četrto branje. Pomembno je, da smo slišani in da znamo poslušati. Da znamo doseči kompromis ter ne širimo nestrpnega ali celo sovražnega govora. Posamezniki namreč lahko ustvarjamo izboljšave, velike spremembe pa so rezervirane za tiste, ki znajo delovati skupaj. To ni mogoče brez medsebojnega spoštovanja in upoštevanja drug drugega. Predpogoj spoštovanja pa je medsebojno poznavanje. Spoznati moramo drug drugega in naše delo. Razumeti moramo vzgibe in motivacijo, ki nas žene naprej, ter prepoznati vpliv naših dejanj na druge.
Idejo o četrtem branju zakonov oziroma posameznih členov v državnem zboru so mnogi že vnaprej obsodili na neuspeh. V čem je težava?
Pomembno je, da steče dialog, čas pa bo pokazal najboljšo rešitev tako za DS kot tudi za državni zbor in vlado.
V nagovoru državnim svetnikom ste poudarili moč argumenta pred argumentom moči. Bo to vaše vodilo pri vodenju DS?
Najmočnejši argument je dobro opravljeno delo, ki temelji na strokovnosti. Neizmerno namreč verjamem v moč znanja in povezovanja, spodbujam inovativnost ter prisegam na dialog. Gre za vodilo, na katero prisegam tako v zasebnem kot poslovnem življenju ter bo vsekakor usmerjalo tudi moje vodenje DS.
S katerim argumentom boste preprečili ukinjanje DS oziroma prepričali premiera Goloba, da Slovenija potrebuje tudi DS?
To bo argument strokovnosti in povzemanja mnenj različnih interesnih skupin. Iz dela Skrivno življenje dreves izhaja teorija, da se drevesa v gozdu ne obnašajo kot posamezniki, ampak so predvsem skupnostna bitja. Povezana v omrežja si delijo vire in krepijo svoj obstoj. Tako je tudi na nas, da združimo svoje moči in povezani delujemo kot celota – v korist države ter vseh državljank in državljanov.
Vaše podjetje združuje devet podjetij doma in po svetu, v sedmih državah, šteje 180 strokovnjakov. Menite, da bo skupino 40 posameznikov v DS lažje voditi kot 180 ljudi v podjetjih?
Prihajamo iz različnih interesnih skupin, usklajevanje različnih pogledov bo vsekakor izziv. Pomembno je, da razumemo, da naše potrebe niso vedno združljive s potrebami drugih, ter znamo doseči kompromis. Postati del celote ni enostavno. Običajno zahteva pogled zunaj samega sebe in več poguma. Ter seveda odprt um in ne le razum. Skupina Lotrič Metrology se je razvila iz obrti v garaži ženinih staršev. Skozi rast podjetja in leta vodenja sem se naučil predvsem, da ne zmorem vsega sam. Za uspehom skupine stoji več kot 180 strokovnjakov, ki radi delajo to, kar delajo. Rešitve smo iskali skupaj in verjamem, da bo tako tudi v DS.
Podjetje boste predali hčeri. Je to cena za vstop v politiko ali preprosto gesta, kakršno v Sloveniji redko vidimo – primopredaja poslov mlajši generaciji, ki ji očitno povsem zaupate?
Leta 2017 je bila sprejeta družinska ustava, ki smo jo podpisali vsi člani družine Lotrič in med drugim ureja prenos podjetja na drugo generacijo. Njen pomen je manjšanje tveganja pri prenosu lastništva in upravljanja na drugo in tretjo generacijo, s čimer odločilno prispeva k stabilnosti podjetja, kar je izjemnega pomena tudi za zaposlene in poslovne partnerje. Po pomoč smo se obrnili na podjetje EY Slovenija, ki nas je uspešno in strokovno vodilo skozi proces, za nekaj nasvetov smo prosili še znano kulinarično družino Jezeršek in družino Pavlinjek iz Prekmurja, kjer so družinsko ustavo sprejeli že pred tem oziroma so bili v procesu sprejemanja. Prenos podjetja je tako nekaj, o čemer se tako v okviru družine kot zaposlenih v podjetju pogovarjamo že dlje časa. Vsi se zavedamo, da mora biti prenos vodenja podjetja postopen – kljub temu je moja izvolitev na mesto predsednika DS postopek nekoliko pospešila. Hči Maja Brelih Lotrič je tako že postala direktorica, sam pa seveda z nasveti še vedno ostajam vpet v poslovanje skupine Lotrič Metrology.
Podpredsednik DS Matjaž Švagan o sebi pravi, da je liberalni demokrat. To mesto si je želela tudi SDS. Kaj je za vas bolj merodajno: »čigav« ali »kdo« je sodelavec?
Matjaž Švagan je bil edini kandidat za podpredsednika DS in je na volitvah dobil močno podporo. Mesto podpredsednika je zasedal že v prejšnjem sklicu, zaradi česar ima veliko izkušenj, kar močno cenim. Kolikor sem v okviru zadnjih dveh sej imel priložnost biti v kontaktu z njim, deluje kot velik poznavalec lokalnih izzivov. Tako si zagotovo obetam dobro sodelovanje.
Sicer pa posameznika vedno cenim zaradi njegovih lastnosti. De gustibus non est disputandum oziroma o okusih se ne razpravlja. Torej, v marsičem smo lahko različnega mnenja in morda se ne bomo nikoli strinjali. A pomembno je, da drug drugega poslušamo, slišimo in hkrati ne sodimo zgolj zaradi različnih okusov.
Pomembno je, da razumemo, da naše potrebe niso vedno združljive s potrebami drugih, ter znamo doseči kompromis. Postati del celote ni enostavno.
Prihajam iz gospodarstva, vendar želim poudariti, da DS ni zgolj ena oseba. Sestavlja ga več interesnih skupin. Upoštevati je treba vse – še posebej ne bom pozabil na manjše, ki imajo samo enega zastopnika.
Veto predstavlja mehanizem, pri uporabi katerega državni zbor ponovno pretehta predlagane rešitve. Osebno se zavzemam za tako imenovano četrto branje zakona.