Kriza razgalila sistemske probleme energetike
Sanacija Luknja je nekajkrat večja od bančne – Prenova elektroenergetskega sistema bo morala biti opravljena do leta 2035
Za težave slovenske energetike niso krive zgolj visoke cene energentov, ampak so posledica večletnega, celo desetletnega nestrateškega načrtovanja, neustreznega ravnanja in slabih poslovnih odločitev, ki jih je energetska kriza samo razgalila. Letošnje pomoči so zgolj začetek izjemnih vlaganj v posodobitev slovenskega elektroenergetskega sistema, ki jo bomo skoraj zanesljivo plačali davkoplačevalci.
Država je letos podjetjem slovenske elektroenergetike pomagala že s 662 milijoni evrov nepovratnih dokapitalizacij in še z 1,2 milijarde evrov garancij. Zaradi slabe kapitalske ustreznosti večji del garancij podjetja niti niso mogla črpati.
A vse to je le nekakšen avans za potrebno prenovo sistema, za katero strošek oziroma investicijska vrednost po znanih ocenah presega 12,5 milijarde evrov, končni znesek pa bo verjetno med 15 in 20 milijardami evrov. Prenova elektroenergetskega sistema, ki je delno posledica podnebnih zahtev in posledičnih sprememb porabe energentov, delno pa sanacije slabih preteklih potez, bo morala biti opravljena do leta 2035. Znesek bo tako vsaj dvakrat večji od vseh sanacij bančnega sistema skupaj. Pri tem pa bodo proračunska sredstva potrebna v vseh delih sistema.
Poglabljanje brezna Teša
Slovensko proizvodnjo elektrike obvladujeta Gen in HSE, ki skupaj ustvarita okoli 90 odstotkov domače proizvodnje elektrike. Prvi upravlja polovico jedrske elektrarne Krško, drugi pa večji del hidroelektrarn in Termoelektrarno Šoštanj. Glavni izziv družbe Gen pri proizvodnji elektrike je načrtovani drugi blok jedrske elektrarne, ki bo po grobi investicijski oceni stal 7,5 milijarde evrov in naj bi začel delovati okoli leta 2035.
Nedavna dokapitalizacija HSE za skoraj pol milijarde evrov je formalno posledica težav zaradi izpada proizvodnje v hidroelektrarnah in v Tešu. Toda pri tem je seveda treba opozoriti, da je vsaj delno tudi posledica slabih poslovnih odločitev. Čeprav je terminska prodaja električne energije običajna, je HSE lani prodal večji delež, kot je bilo varno, ker je iskal likvidnostna sredstva. Ob izpadu proizvodnje, pri čemer bi bilo izpad Teša mogoče preprečiti, je tako letos HSE utrpel večjo škodo. A pred HSE je še en velik izziv, ki bo skoraj zanesljivo breme davkoplačevalcev. Najpozneje leta 2033 mora namreč zapreti zloglasni Teš. Postopek zaprtja oziroma preobrazbe še ni izdelan, prav tako se šele prenavlja študija rentabilnosti delovanja in seveda niso znani z vsem tem povezani stroški. Dodajmo še, da so bile pri načrtovanju investicije šestega bloka Teša prirejene tako vrednosti kot tudi strošek izkopa premoga v Velenju. V preteklih letih so bile tudi zapostavljene investicije Premogovnika Velenje, da bi se prikrile dejanske razmere.
HSE bo verjetno investitor v večino predvidenih večjih obnovljivih virov, za kar bo prav tako zanesljivo iskal proračunska sredstva. Denar za naložbe bodo še težje zagotovili, dokler bo v portfelju HSE tudi Teš. Vse več bank namreč postavlja okoljske pogoje tudi pri dajanju posojil.
Talum z Elesa na državo
Upravljavec prenosnega omrežja Eles se je moral dokapitalizirati za 170 milijonov evrov, da je lahko zakupil elektriko za prihodnje leto. Poenostavljeno povedano, v omrežju, ki ga upravlja Eles, nastajajo določene izgube pri prenosu električne energije. To je nekaj povsem običajnega v vseh takšnih sistemih. Eles mora te izgube nadomestiti, inancira pa jih iz omrežnine in poravnalnega mehanizma za pokrivanje izgub. A ker je vlada v sklopu ukrepov za omejitev cen višino omrežnine zamrznila, jih bo morala pokriti država z dokapitalizacijo. Eles je sicer pred kratkim končal večjo naložbo in je posledično inančno precej obremenjen. Vendar bo na njegovo inančno moč vplival tudi prenos Taluma v lastništvo države. Talum je v portfelju Elesa pristal, ker ni zmogel plačevati kupljene elektrike in je Eles terjatve postopno preoblikoval v lastniški delež. Prejšnji mesec sprejeta novela zakona o SDH predvideva brezplačen prenos Taluma na državo in ustrezno zmanjšanje kapitala in premoženja Elesa. Načrt Elesovih investicij do leta 2030 je vlada potrdila že januarja lani in ga bo družba predvidoma zmogla izvesti sama.
• Najmanj 12,5 milijarde evrov bo stala sanacija elektroenergetike.
• Največji zalogaj so Nek2, nadgradnja distribucijskega omrežja in zaprtje Teša.
• Letošnje dokapitalizacije so posledica nakopičenih težav.
Distributerji zavirajo podnebni prehod
Najbolj problematičen del slovenske elektroenergetike je distribucijsko omrežje, ki je potrebno temeljite nadgradnje. Delno je posodobitev potrebna zaradi preskromnih preteklih vlaganj, delno pa zaradi bistveno spremenjenih razmer ob podnebnem prehodu. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je izluščil 4,3 milijarde evrov vlaganj v distribucijsko omrežje in pet podjetij, ki upravljajo omrežje, lahko zagotovi samo tretjino zneska. Pri tem pa je treba opozoriti, da se pripravlja prenova NEPN, ki bo vrednost investicij še povečala, saj podnebni prehod poteka hitreje, kot je trenutno predvideno. Z naložbami se močno mudi, v nasprotnem primeru se bo namreč začelo omejevanje infrastrukture za električne avtomobile, že zdaj pa distributerji omejujejo priklope malih strešnih sončnih elektrarn.
Vertikalna povezava proizvodnje in prodaje
Formalno je prodaja električne energije v Sloveniji tržna dejavnost, v resnici pa trg obvladujejo štirje z državo in državnimi proizvajalci močno povezani ponudniki. Vsaj dva, HSE in Gen-i, sta letos v težavah, pa čeprav imata oba dostop do poceni nabavnih virov in so cene elektrike rekordne. Država bo morala prodajalcem izplačati odškodnino zaradi omejenih cen za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Pomemben izziv, ki gotovo ne bo poceni, pa je tudi vzpostavitev konkurenčnega okolja, ki bi omogočilo (ponoven) vstop drugim prodajalcem.