Po uspešnem letu zaskrbljeni zaradi dragih energentov
Turizem letos in prihodnje leto Spet več tujih kot domačih gostov – Izvoz potovanj že skoraj na ravni leta 2019
Enajstmesečni podatki za letošnje leto kažejo, da se je letošnja turistična sezona po obisku in prenočitvah že močno približala predkoronskemu letu 2019. Letos smo namreč v tem obdobju imeli 5,6 milijona prihodov in 14,8 milijona prenočitev. Turistični ponudniki so z rezultati večinoma zadovoljni, skrbi pa jih, kaj bo prineslo prihodnje leto. Vse višjim stroškom dela in dobrin so se pridružili še visoki stroški energentov.
Statistični podatki za enajst mesecev kažejo, da je bilo po epidemiji pri nas spet več tujih kot domačih gostov. Tako prihodi kot prenočitve prvih so se namreč v primerjavi z lani več kot podvojili, kar pomeni, da je njihov delež dosegel že dve tretjini. Največ je bilo Nemcev, Avstrijcev in Italijanov. To se pozna tudi pri porabi tujih gostov pri nas. Banka Slovenije je namreč izračunala, da je vrednost izvoza potovanj v prvih desetih mesecih letos znašala 2,48 milijarde evrov, kar je skoraj enako kot leta 2019.
Najbolj obiskane so bile gorske občine, pri nastanitvah pa so prevladovali hoteli in apartmaji, pri prenočitvah pa tudi kampi. V Slovenski turistični organizaciji (STO) ocenjujejo, da bomo letos pri nas zabeležili 5,8 milijona turističnih prihodov in 15,6 milijona turističnih prenočitev, predpandemično raven na globalni ravni pa bo panoga predvidoma dosegla leta 2024. »S skoraj 15 milijoni prenočitev v prvih enajstih mesecih in s prilivom iz naslova izvoza potovanj do vključno oktobra smo v slovenskem turizmu dosegli raven iz primerjalnega obdobja predkriznega leta 2019. Ob uspešnem ponovnem zagonu turizma pa se panoga še vedno sooča z velikimi izzivi, kot so podražitve energentov in pomanjkanje kadrov,« ugotavlja direktorica STO Maja Pak.
Donosni kampi
Direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo letošnje leto ocenjuje kot dobro, saj so se številke približale tistim iz leta 2019, kljub temu, da se velik del obiskovalcev, ki k nam potujejo z letali, še ni vrnil. Še posebej zadovoljni so letos lahko v kampih, saj so marsikje v poletni sezoni celo presegli obisk, ki so ga imeli pred pandemijo. Člani Združenja kampov Slovenije ugotavljajo, da je epidemija še okrepila motiv za individualno bivanje v naravnem okolju, ki ponuja aktivnosti na prostem. Po trenutnih ocenah naj bi bila vsaka šesta prenočitev v Sloveniji ustvarjena v kampih, inančni kazalci pa potrjujejo tudi donosnost tega segmenta turizma.
A turistični delavci v novo leto zrejo z veliko zaskrbljenostjo. Poleg višjih stroškov dela, materiala in hrane se tako kot vse gospodarstvo soočajo z drastičnimi podražitvami energentov. Pobegajlo opozarja, da sprejeta državna pomoč ni dovolj. Kot pojasnjuje, je višina pomoči vezana na varčevanje z energijo, številni njihovi člani, ki so trajnostno naravnani, pa so že zelo zmanjšali to porabo, zato nimajo več veliko manevrskega prostora za dodatne prihranke. Turistični ponudniki se tako zatekajo tudi k zniževanju temperature in krajšanju delovnega časa, a to ne zadostuje. »Zato menimo, da bi bilo treba nujno sprejeti omejitveno kapico v višini 180 evrov za megavatno uro. S tem bi nekako preživeli,« pravi Pobegajlo.
Spremenjena struktura obiskovalcev
Postojnska jama je bila med tistimi, ki jo je pandemija najbolj prizadela. Pričakujejo, da bo le
Turistični obisk in prenočitve od januarja do novembra, v milijonih
turistični prihodi tos podzemni svet obiskalo skupno okoli 600.000 oseb, kar je manj kot v predkoronskem letu, a bistveno več kot v zadnjih dveh letih. Družba bo tako letos ustvarila okoli 25 milijonov evrov prihodkov. »Poslovnega leta sicer še nismo zaključili, je pa po 25 milijonih evrov prometa, ki smo jih imeli, mogoče sklepati, da bo dobro,« je ta teden povedal prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj. Prihodnje leto naj bi prihodki dosegli 33 milijonov evrov.
V postojnski družbi ugotavljajo, da se vračajo tuji obiskovalci, a se je njihova struktura spremenila. Pred pandemijo jih je skoraj tretjina prihajala iz neevropskih držav in le sedem odstotkov iz Slovenije. Letos naj bi bilo gostov iz neevrop
• Slovenski turizem že skoraj na ravni iz leta 2019.
turistične prenočitve
• Trajnostni ponudniki težko ustvarijo še dodatne prihranke energije.
• Sklenjen je dogovor o zvišanju plač v panogi.
skih držav le desetina, domačih pa kar 11 odstotkov.
Težave s kadri
Drugi pomemben izziv turistično-gostinske panoge ostaja pomanjkanje kadrov, ki je vse večje. Čeprav so se plače tudi v tej panogi v zadnjih dveh letih zvišale, marsikje še vedno ne dosegajo niti minimalne plače. Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije ter predstavniki delodajalcev so po zahtevnih pogajanjih nedavno le dosegli dogovor o podaljšanju veljavnosti panožne kolektivne pogodbe in zvišanju najnižjih osnovnih plač. V nižjih tarifnih razredih povečanje najnižjih osnovnih plač dosega 50 odstotkov, v višjih pa je to med 15 in 32 odstotki.