Množično hiranje ljudi in živali na Afriškem rogu

Lakota in suša V Somaliji, Etiopiji in Keniji je prehransko ogroženih okoli 40 milijonov ljudi

Posledice podnebnih sprememb se zaostrujejo hitreje od najbolj pesimističnih napovedi. Eno izmed območij, na katerih so razmere najhujše, je že tako izjemno nestabilen Afriški rog. V Somaliji, na jugu Etiopije in na severu Kenije je »odpadlo« pet zaporednih deževnih dob, kot kaže, bo tudi šesta. Umirajo ljudje in živali. Katastrofa, dodobra spregledana, dobiva apokaliptične razsežnosti.

Strahotne posledice podnebnih sprememb v povezavi z regionalnimi in globalnimi konlikti, predvsem rusko agresijo v Ukrajini, ki je močno vplivala na skokovito rast cen hrane in njeno omejeno dostopnost. Vzhodna Afrika in Afriški rog se spoprijemata z najhujšo, morilsko lakoto v zadnjih dveh generacijah. Na celotnem Afriškem rogu, kjer marsikje ni deževalo že tri leta, lakota ogroža kar 40 milijonov ljudi. Umirajo ljudje in živali, pospešeno propada kmetijstvo, ogroženi so celotni ekosistemi, najbolj prizadeti so otroci.

Število otrok, ki trpijo zaradi hude suše v Etiopiji, Keniji in Somaliji, se je po podatkih Unicefa

Apokaliptične podobe iz Somalije v zadnjih petih mesecih več kot podvojilo. Trenutno na območju Afriškega roga več kot 20 milijonom otrok grozijo hudo stradanje, pomanjkanje pitne vode ter različne bolezni. V Etiopiji, Keniji in Somaliji trenutno skoraj 2 milijona otrok potrebuje nujno zdravljenje zaradi akutne podhranjenosti, najsmrtonosnejše oblike stradanja.

»Skupna pospešena prizadevanja za pomoč so ublažila nekatere najhujše posledice tega, česar smo se bali, da se otroci na Afriškem rogu še vedno spoprijemajo z najhujšo sušo več kot zadnjih dveh generacij,« je poudarila Lieke van de Wiel, namestnica regionalnega direktorja Unicefa za vzhodno in južno Afriko. »Treba je še naprej zagotavljati humanitarno pomoč za reševanje življenj in krepitev odpornosti ogromnega števila otrok in družin, ki so potisnjeni na rob, ki umirajo zaradi stradanja in bolezni ter so razseljeni v iskanju hrane, vode in pašnikov za živino.«

To je šele začetek

Zaradi suše je na Afriškem rogu notranje razseljenih več kot dva milijona ljudi. Število ljudi, ki imajo hude težave pri dostopu do vode, se je po podatkih humanitarnih organizacij več kot podvojilo; se bodo te še poslabšale. Rapidno. »Na žalost še nismo videli najhujšega. Če je bilo leto 2022 slabo, se moramo pripraviti na to, kar nas čaka leta 2023,« je Dunford povedal za spletno stran Združenih narodov.

Epidemija lakote na Afriškem rogu je neposredna posledica podnebnih sprememb, ki tu, podobno kot v Sahelu, udrihajo z največjo silo. Toda razlogi so tudi v svetovnem prehranskem sistemu, logističnih težavah pri dostavi humanitarne pomoči (predvsem v Somaliji in Tigraju) ter praznih proračunih humanitarnih organizacij in pomanjkanju politične volje za spopad s podnebno krizo. Na vseh ravneh. »Zaradi podnebnih sprememb je [prehranski] sistem na točki preloma,« je prepričan Gernot Laganda iz Svetovnega programa za hrano. »Še eno leto slabega vremena, visokih cen hrane in draga dostava pomenijo manj hrane. Vse to lahko destabilizira regijo, poveča tok migracij in ustvari pritisk na sosednje države.«