Pisma bralcev in odmevi
Vrnjena odlikovanja brez Batine vrečke Mors in DRSI z različnimi vatli po isti cesti Pacienti enote Polje
Mediji so 14. decembra poročali, tudi Delo, da je zdaj že nekdanji predsednik Borut Pahor Dimitriju Ruplu, Lojzetu Peterletu, Igorju Bavčarju, Jelku Kacinu, Janezu Janši in sinu pokojnega Franceta Bučarja izročil, vrnil odlikovanja, ki jih je šesterica leta 1993 na žaljiv način do predsednika države, države Slovenije in nas, ki tvorimo to državo, v vrečki podjetja Bata vrnila tedanjemu predsedniku Milanu Kučanu. Peterica je zdaj privolila v vrnitev odlikovanj. Bravo. Tako se ne dela. Ljudska modrost Kar je dano, je v zemljo zakopano, dvakrat prekršena. Ob vrnitvi danega in ob vrnitvi vrnjenega. To je Slovenija po naše. To je tipičen primer slovenske politike in slovenskih politikov. Nihče od politikov o tem ni povedal svojega mnenja jasno in glasno.
Moja prva misel ob izročitvi odlikovanj je bila, ali je kdo od najbolj izpostavljenih v teritorialni obrambi (TO) in ljudski milici (LM) dobil odlikovanje (priznanje), primerljivo s tistimi leta 1993, vsaj za prejemnike ničvrednimi, iz vrečke Bata. Ali je dobil kakšno pomembno priznanje kateri od poveljnikov, ki so zavrnili ukaz za napad na dobro oborožene vojašnice, kar je pomenilo ukaz za ubijanje rekrutov vseh jugoslovanskih narodnosti, torej tudi Slovencev, v blokiranih vojašnicah in pošiljanje v smrt pripadnikov TO in LM v času, ko se je sklepalo in sklenilo premirje na Brionih? Ali se v tej »deželicicicici« pomembni akterji sploh zavedajo, koliko dodatnega sovraštva med Slovenkami in Slovenci ter med nami in drugimi narodi Jugoslavije so preprečili pogumni poveljniki, ki so se uprli povelju, in tudi tisti, ki so zavlačevali z napadom na manj pomembne objekte, kjer bi tekla kri. Kdo je izdal ukaz za napad, se baje še ne ve. Dušan Plut je pred časom pojasnil, da predsedstvo ni vedelo za tak ukaz, torej ga ni izdalo.
Novi slovenski predsednici predlagam, naj odlikuje zaslužne poveljnike TO in LM, ker so preprečili veliko vojno med Slovenijo in JLA, ki bi lahko zahtevala tudi na stotine popolnoma nepotrebnih žrtev v vojašnicah in izven njih. Materialne škode ne bi niti omenjal.
Ob vrnitvi »Batinih« odlikovanj – priznanj bi bilo prav, da bi bila javnosti seznanjena z vso vsebino pisma v vrečki. To bi spadalo k transparentni politiki. Če bi poznali vsebino, morda ne bi bilo treba pisati tega sestavka. Kabinet predsednika republike pozivam, da objavi neokrnjeno vsebino tistega pisma ali sporočila. Zanimiva bi bila primerjava vzrokov za vrnitev s kasnejšim političnim delom peterice, vključno z njihovim načinom kadrovanja in privatizacije množice podjetij v času njihovega vladanja ali sedenja v parlamentu – na primer Istrabenza, tudi hotelske divizije, Intereurope, Droge, Luke Koper, Mercatorja, Iskre, Adrie Airways ...
oče sina, ki je bil v tistem času v obkoljeni vojašnici na Bohinjski Beli,
Lucija
Miloš Križaj,
Lokalne volitve so za nami, z njimi pa na Bledu tudi šestnajstletno obdobje županovanja Janeza Fajfarja. Ob odhodu je novemu županu Antonu Mežanu zapustil dva ravnokar začeta projekta: južno razbremenilno cesto (JRC) in državno kolesarsko povezavo Bled–Bohinj. Obema linijskima objektoma je skupno, da sta si konkurirala »za prostor pod soncem« na odseku občinske ceste skozi Mačkovec; vključuje jo alternativni predlog (CI-A) Civilne iniciative Mlino (CIM) in del kolesarske povezave Bled–Bohinj, ki je integrirana v cestišče iste ceste. Zmagovalka je bila slednja. Kriterij odločanja naj bi bil zagotavljanje varnosti v prometu. Ta cestni odsek ima namreč varnostno pomanjkljivost – vodi ob območju vojaškega strelišča Mačkovec.
Slovenska vojska ima v blejski občini dva objekta, vojašnico na Bohinjski Beli in vadišče s streliščem v Mačkovcu. Strelišče stoji v okljuki Save Bohinjke, ki je meja varnostnega pasu strelišča. Na drugi strani reke se vije omenjena občinska cesta – nastajala je stihijsko brez gradbenega dovoljenja – ki se odcepi od državne ceste smer Bohinj, v nadaljevanju pa se konča pri čistilni napravi in centru za zbiranje smeti pod vasjo Mlino.
V postopku priprave načrta idejne zasnove po varianti CI-A je občina pridobila predhodno mnenje ministrstva za obrambo (Mors) o sprejemljivosti prostorske ureditve: »Varianta CI-A sicer na samo strelišče ne posega, poteka pa neposredno ob meji varnostnega pasu, zaradi česar se poveča tveganje pri zagotavljanju varnosti med izvajanjem streljanj. Poleg tega je v srednjeročnem obdobju predvidena prenova in ureditev strelišča za možnosti različnih usposabljanj streljanja, zato je možna sprememba oz. širitev varnostnega pasu strelišča na širše območje in bi imelo lahko vpliv na načrtovani obvoznici po varianti CI-A ... Za Mors je iz navedenih razlogov predlog variante CI-A nesprejemljiv.« Verodostojnost stališča Morsa je treba javno problematizirati v luči izjave obrambnega ministra Tonina na 48. izredni seji državnega zbora (16. novembra 2020), manj kot pol leta po izdanem mnenju, ko je odgovarjal na poslansko vprašanje o morebitni širitvi strelišča v Mačkovcu na Bledu: »V načrtih posodobitev navedenega strelišča obstaja, vendar pa širitev izven trenutnega območja ni predvidena. Torej, ko govorite o širitvi, je vaša informacija netočna in ne drži. (...) Ne bo šlo za širjenje strelišča, ampak za obnovo.«
Kako verodostojno je torej mnenje Morsa? Občina ga je uporabila proti CIM, čeprav je vedela, da za njim ne stojijo nobena dejstva, saj tudi v gradivu za SD4 OPN, ki je v pripravi, »ni predvidena širitev namenske rabe, namenjene obrambi«. Mors je tako pomagal rušiti alternativno varianto Civilne iniciative Mlino. Ali je dopustna domneva, da je šlo za dogovorno oziroma naročeno mnenje? Navsezadnje, direktor občinske uprave na Bledu je bil pred tem poveljnik bataljona v vojašnici na Bohinjski Beli. Od odgovornih pričakujemo pojasnila in odgovornost.
Ali ni varnostni pas strelišča tisti, ki naj bi zagotavljal varno uporabo tega objekta? Kajti, če je točna trditev, da se med izvajanjem streljanj poveča tveganje pri zagotavljanju varnosti na obstoječi cesti, torej čez mejo varnostnega pasu, kako je bil skoraj sočasno lahko sprejet načrt o državni kolesarski povezavi, ki je v Mačkovcu integrirana v obstoječo varnostno sporno cesto? Ali je torej zavajajoča navedba direkcije za infrastrukturo (DRSI), da bo kolesarska steza »prispevala k varnosti kolesarjev, ki bodo z zelo prometne regionalne ceste preusmerjeni na novo kolesarsko stezo«? In kako je z varnostjo za dnevne uporabnike te ceste, tovornjake, ki vozijo v center za zbiranje smeti, in osebna vozila, ki jo uporabljajo kot obvoz v smeri Sela?
Z vidika poseganja v prostor je celotno obravnavano območje, ki se razteza od južne jezerske obale prek pobočja do Save Bohinjke, problematično oziroma zahtevno. Prostor je zamejen z naravnimi danostmi: vzpetinami, jezerom, reko, potokom, plazljivimi in poplavnimi območji ob Savi Bohinjki na eni strani ter kulturno krajino (Mlinsko polje) in kulturno dediščino (naselbinska, stavbna dediščina) na drugi. Gre za razmeroma majhno območje, ki zahteva tehten razmislek o javni koristi odločitve za eno (OPPN) ali drugo varianto (CI-A). Obe sta tehnično izvedljivi, vsaka od njiju ima dobre in slabe lastnosti in bi morala biti – ob ustreznih omilitvenih ukrepih – tudi sprejemljiva. Varovanje tako naravnih vrednot kot kulturne dediščine je v javnem interesu. Tako kot pred 20 leti tudi danes v CIM še vedno vztrajamo, da se v javnem interesu ohrani celovitost vasi Mlino/Zazer.
Odhajajočemu županu, ki spremembi trase na območju Mlina/ Zazerja ni bil naklonjen, gre zasluga, da je občina vedno znova naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da se je potrdilo obstoječo traso; koridor, določen leta 1992,
LN, sprejet 2002, in predmetni odsek z vsemi omilitvenimi ukrepi leta 2022 niso rešitev, ki bi odsevala današnje razumevanje prostora in ki bi ustrezala varovanemu ambientalnemu območju tega južnega dela Bleda. V prostor se torej še vedno posega v imenu razvoja turizma, vse je podrejeno avtomobilu, manj pa v imenu interesa turizma, torej ohranjanja značilnosti tega prostora.
Lani je prejšnja vlada projekt južne razbremenilne ceste (JRC) na Bledu opredelila kot prostorsko ureditev državnega pomena. Projekt je razdeljen v tri faze, pridobivala se bodo deljena gradbena dovoljenja. Za tretjo fazo, odsek na Mlinem, naj bi ponudbe za odkup zemljišč razpošiljali v začetku leta 2023. Od projekta državnega pomena se pričakuje, da je bil pripravljen oziroma načrtovan skladno s strateškimi usmeritvami te države in da so soglasodajalci podali verodostojna mnenja.
Naš novi župan g. Mežan obljublja začetek novega poglavja v lokalni politiki, ki vključuje tudi »morebitno zamenjavo trase na Mlinem, če bo šansa«.
Na potezi je država.
Sonja Dornik,
Bled
V časniku Delo je bilo 15. decembra v rubriki Pisma bralcev in odmevi objavljeno pismo Aleša Babnika z naslovom Pacienti enote Polje, v katerem piše o zameri županu Jankoviću, ki da »raje spodbuja gradnjo nepremičnin, kot da bi s primernimi kadrovskim štipendiranjem občanom MOL zagotavljal zdravnike družinske medicine«.
Naj pojasnimo, da smo od leta 1998 na Mestni občini Ljubljana (MOL) podprli že 1818 nadarjenih dijakov in študentov, za kar smo namenili dobrih 10 milijonov evrov. Od tega se je 130 štipendistov MOL izobraževalo na področju medicine in 15 na področju zobozdravstva.
Na javnem razpisu za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov v šolskem oziroma študijskem letu 2022/2023 je bilo uspešnih devet študentov medicine in en študent dentalne medicine ter še po en študent izioterapije, radiološke tehnologije in farmacije.
V šolskem oziroma študijskem letu 2022/2023 štipendijo MOL prejema 240 štipendistov, od tega 53 študentov s področja zdravstva, in sicer: enoviti magistrski študijski program medicine (36), enoviti magistrski študijski program dentalne medicine (6), enoviti magistrski študijski program farmacije (4), radiološka tehnologija (1), zdravstvena nega (2), izioterapija (3), ortotika in protetika (1).
V sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana je MOL aktivno pristopil k reševanju pomanjkanja zdravnikov, predvsem zdravnikov družinske medicine in zdravstvenega osebja v Ljubljani, zato smo 20. junija 2022 za štipendiste MOL s področja zdravstva organizirali srečanje. V okviru dogodka je bilo štipendistom MOL predstavljeno delovanje ZD Ljubljana z izhodišči za sodelovanje med študijem oziroma specializacijo. Seznanili smo jih tudi s kariernimi možnostmi ter jih v nadaljevanju povezali s predstavniki ZD Ljubljana.
odsek za upravljanje s kadri, MU MOL