Moramo vztrajati in še naprej igrati v najvišji ligi
Mitja Šivic Olimpijin hokejski trener po petih zaporednih porazih o krizi, pogledu na prejšnjo sezono, možnosti odstavitve in božiču
Če bi kolesje časa zasukali za eno leto v preteklost, bi v Olimpijinem hokejskem taboru zaznali dobro voljo. Zdaj je drugače. Za zmaji je pet zaporednih porazov, na 11. mestu, resda z dvema tekmama manj od Pustertala, trenutno nima niti vizuma za drugi del sezone. Pred naslednjo domačo tekmo z Asiagom, v ponedeljek ob 17.30, smo se pogovarjali z Mitjo Šivicem, trenerjem moštva.
Mitja, vaše moštvo niza poraze, pred enim letom je bilo povsem drugače – kako gledate na to?
Drži, lani je bila ekipa samozavestna, bila je sredi vidnega skoka. A seveda sem si bil takrat na jasnem, da v tako močnem tekmovanju, kot je ICEHL s številnimi dobro stoječimi klubi, ki so ne nazadnje že dolgo na tej tekmovalni sceni, sledi tudi padec. In če mi nismo na tistih stoodstotnih obratih, se nam lahko pripeti prav to, kar se nam je zdaj, ko smo v spodnjem delu lestvice. Nihče med nami ob tem ni zadovoljen, toda še naprej smo zagnani, delamo dobro, prepričan sem, da se bomo vrnili k zmagovitim tirnicam. Res pa je šport živa zgodba, v kateri si sledijo spremembe.
In to opažate v ICEHL?
Kar poglejte zdaj vodilni Innsbruck, ki ga v prejšnjih sezonah ni bilo pri vrhu. Linz je preživljal hudo krizo, pa je zdaj eno najbolj
Mitja Šivic je po nizu porazov na prepihu, sledita pomembni domači preizkušnji: v ponedeljek proti Asiagu, v sredo proti KAC. ših moštev po igri. Nazadnje smo v polju prav Innsbruck nadigrali, pa izgubili s 3:4. Proti Linzu je bil usoden zdrs v eni tretjini. Res, lani je bilo več samozavesti in tudi sreče, zdaj tega ni.
Pa vseeno najbrž ne gre zgolj za to – po učinkovitosti igre v številčni premoči ste na predzadnjem mestu, v branjenju tekmečeve igre s hokejistom več ste zadnji, oba vratarja, Žan Us in Anthony Morone, sta po odstotku ubranjenih strelov slabša od najboljše deseterice ...
Smo na dobri polovici sezone in z omenjenimi številkami nikakor ne moremo biti zadovoljni. V posameznike ne nameravam kazati s prstom, dejansko pa verjamem, da bomo kmalu tudi pri rezultatih boljši. Mi imamo v tej konkurenci pač nizek proračun, drugače kot na dolgi rok ne moremo delati. In tako kot smo bili lani najbrž realno višje, kot sicer sodimo glede na razmerja moči v ligi, zdaj nismo tako slabi, kot kaže mesto na lestvici.
Je ta ICEHL premočna za Olimpijine zmožnosti na ledu in v pisarni, je bolj realno, da bi imeli v prihodnje dva slovenska kluba na nižji ravni, kot da bi uresničili željo o dveh moštvih v ICEHL?
Tu se je treba že globalno ozirati k slovenskemu hokeju. Delovanja pri drugih klubih ne poznam dovolj natančno, mi je pa jasno, da mladi igralci odhajajo v tujino, pa le redki med njimi tam uresničujejo cilje. Potem se pri 20 ali 21 letih vrnejo in preden se spet privadijo na naše okolje, mine nekaj časa. Sam pa vendarle upam, da bomo še dolgo v ICEHL. Če pogledate hitrost in kakovost moštev, smo lahko veseli, da z njimi tekmujemo.
Pa čutite vi pritisk, da bi v vodstvu kluba izgubili zaupanje v sedanji način dela ter vam izročili odpoved? Tudi s tribun je bilo slišati na vaš naslov že marsikaj ...
Želim si ohraniti zbranost in še vedno občutim zaupanje do moštva ter verjamem, da smo lahko boljši. Seveda porazi lahko botrujejo menjavi trenerja, če bi do tega prišlo pri nas, bi se seveda moral sprijazniti s tem. A dokler sem na klopi, si želim, da bi garali za skupni uspeh in za začetek v ponedeljek osvojili točke proti Asiagu.
Ta konec tedna je tudi praznični – se boste v družinskem krogu navzlic zadnjim slabim izidom sprostili?
Poskusil se bom sprostiti, veliko lažje bi mi bilo, če bi bili na ledu uspešni. Toda obenem mora napočiti čas tudi za božič, družino, veselje otrok ob odpiranju daril. Pozneje pa bo spet treba zavihati rokave in se v ponedeljek lotiti zahtevne tekmovalne naloge.