Pomagati Tadeju Pogačarju je sanjska služba
Domen Novak Dolenjski kolesar po šestih letih pri ekipi Bahrain Victorious prestopil k UAE
Ob plazu uspehov Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča in Mateja Mohoriča se Domen Novak redkokdaj prebije v ospredje medijske pozornosti. Pravi, da mu to ustreza, vendar dodaja, da ne mara podcenjevanja. Tudi to je bil po njegovih besedah eden od razlogov, da bo z novim letom dres ekipe Bahrain Victorious zamenjal z opravo UAE. Vendar ni edini ali poglavitni. Pri novih delodajalcih je našel svojo sanjsko službo.
Doslej ste plavali v za vas domačih dolenjskih kolesarskih vodah, doma ste iz Dolenje vasi, kariero ste začeli pri Adrii Mobil in jo nadaljevali pri Bahrainu, kjer ima glavno besedo Novomeščan Milan Eržen. Del te ekipe ste bili od njene umestitve v svetovno serijo leta 2017, zakaj ste se odločili za spremembo?
Šest let sem bil pri Bahrainu, bil je čas, da zamenjam okolje, v katerem sem doživljal dobre in slabe trenutke. Dobil sem priložnost, da dirkam in pomagam najboljšemu kolesarju na svetu ter da sem vsaj enkrat zraven, ko se zmaga na Touru. Takoj sem zgrabil to priložnost. Dobil sem jasna navodila, zakaj bom tukaj.
O dobrih in slabih trenutkih pričajo nihanja v vaših nastopih in rezultatih med sezonami. Zadnja je bila vaša najuspešnejša, saj ste se izkazali s 3. mestom na dirki po Sloveniji in 2. mestom v kraljevski etapi Gira, na katerem ste bili tudi izjemen pomočnik na koncu tretjeuvrščenemu Mikelu Landi …
Po Giru je zanimanje zame pokazalo več ekip, ko je prišla ponudba UAE, smo se hitro dogovorili. Tudi s Tadejem sva dvakrat govorila, preden sem se odločil. Predstavil mi je način dela in dejal, da potrebuje dobrega pomočnika. Meni je ta vloga zelo všeč. Prvi del sezone bova, kolikor vem, veliko skupaj dirkala. Lažje je delati za nekoga, za katerega si skoraj 100-odstotno gotov, da bo dosegel vrhunski rezultat, težje je umreti na kolesu za nekoga, ki je na koncu šesti. Enkrat bo verjetno tudi prvi, pri Tadeju pa vemo, da je večkrat prvi kot šesti.
Letos ste dokazali, da zmorete dirkati tudi za svoj vrhunski rezultat, ste zadovoljni s kariernim izplenom ene zmage med profesionalci, leta 2019 na slovenskem prvenstvu?
Če bi imel na Giru kakšno priložnost več, bi bržkone že dobil kakšno etapo. Že leta 2020 sem bil dovolj močan, vendar nisem dobil prostih rok. Letos sem jih dobil 6 km pred ciljem kraljevske etape. Dejali so mi, zdaj lahko greš, ampak je bil vodilni kolesar že predaleč, da bi ga lahko ujel. Ekipo sem zamenjal tudi zaradi tega, ker je morda premalo verjela vame. Imel sem vzpone in padce, vendar sem doumel, kaj mi ustreza in kaj ne. Ne ustrezajo mi višinske priprave in način prehrane, ki ga gojijo nekateri drugi kolesarji. V minuli sezoni sem poslušal sam sebe in šlo mi je super. Pri novi ekipi drugače sodelujemo, tu je več prijateljskega dialoga, pogovarjamo se, ne pa, da mi nekdo nekaj reče in moram tako narediti.
Eno slovensko kolonijo ste zamenjali z drugo, z vašim prihodom ima UAE, v kateri sta še Pogačar in Jan Polanc, največ slovenskih kolesarjev med ekipami svetovne serije. Kako pomembno je imeti okoli sebe tudi rojake?
Vedno je dobro, če lahko govoriš po domače, vse je lažje. Tu sta še športni direktor Andrej Hauptman in mehanik Boštjan Kavčnik, ki sta mi v veliko pomoč. Ni mi treba daleč hoditi po stvari, ki jih potrebujem, pripeljeta mi jih domov ali vsaj do Ljubljane.
Kako pa sta se ujela s Pogačarjem, s katerim bosta, kot kaže, skupaj preživela veliko časa na cesti?
Zaenkrat se super ujameva, bomo videli, kako bo na dirkah. Navaditi se bom moral na njegov način dirkanja, on se mojemu kajpak ne bo prilagajal. Vsak kapetan, ki sem mu pomagal doslej, je deloval nekoliko drugače. V veliko pomoč bo, če bova imela s Tadejem podoben način razmišljanja. To je sicer zame sanjska služba. Uživam, ko lahko kolesarim v ozadju, ne maram pretirano medijske pozornosti. Tudi rezultatskega pritiska ne prenašam najbolje, nimam zmagovalnega instinkta, imam pa pomočniškega, imam dober občutek, kako najbolje poskrbeti za svojega kapetana.
Pa mu boste smeli v prihodnji sezoni večkrat »pobegniti« in poskusiti izboljšati svojo rezultatsko bero?
Na dirkah po Sloveniji in po Siciliji bom gotovo lahko dirkal tudi zase, bomo videli, kako dober bom. Z uvrstitvijo med prvo trojico na letošnji dirki po Sloveniji sem dokazal, da se lahko potegujem za vrhunski rezultat na preizkušnjah takšne ravni.
V prihodnji sezoni si želim predvsem iti na Tour, na katerem še nisem dirkal, sem pa na širšem seznamu za nastop na njem. Kot otrok sem sanjal o tem. Kdor samo štarta na Touru, mora biti zelo dober kolesar. Če bi moral izbirati, bi bil raje del ekipe, ki osvoji rumeno majico, kot zmagovalec dirke po Sloveniji.
Raje bi bil del ekipe, ki osvoji rumeno majico na Touru, kot zmagovalec dirke po Sloveniji.