Najvišji znesek obračunan v Valdoltri
Dodatek za delo v rizičnih razmerah Najmanj enega je lani prejel vsak javni uslužbenec – Pripadal jim je že, če so prišli v službo
Računsko sodišče je v prečni reviziji izplačevanja dodatkov zaradi epidemije covida-19 leta 2021 v šestih javnih zdravstvenih zavodih ugotovilo, da so imeli zavodi različen pristop k določanju pogojev za priznavanje dodatkov. Uslužbenci na primerljivih delovnih mestih so jih prejemali v različnem obsegu.
V končni oceni šestih revidiranih javnih zdravstvenih zavodov je računsko sodišče izreklo Psihiatrični bolnišnici Begunje mnenje s pridržkom, Ortopedski bolnišnici Valdoltra, Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu (URI) Soča, zdravstvenima domovoma Trbovlje in Idrija ter Psihiatrični bolnišnici Vojnik pa pozitivno mnenje, saj pri izplačilih dodatkov ni ugotovilo pomembnih nepravilnosti.
Revidirani javni zavodi so po navedbah računskega sodišča imeli različen pristop k določitvi pogojev za priznavanje dodatkov, saj je bila zaradi ohlapnih predpisov pristojnost za določitev teh pogojev in s tem višine njihovega izplačila prenesena na predstojnike javnih zdravstvenih zavodov.
Javni uslužbenci so v pregledanih javnih zavodih leta 2021 iz vseh dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, tako povprečno prejeli precej različne vsote, ki so znašale od 3517 evrov v Ortopedski bolnišnici Valdoltra do 6112 evrov v Zdravstvenem domu Idrija.
Največji zneski so bili izplačani javnim uslužbencem na zdravniških delovnih mestih in so znašali od 15.196 evrov do 26.212 evrov. Sledijo diplomirane medicinske sestre, v Psihiatrični bolnišnici Begunje pa sta bila med največjimi prejemniki tudi dva javna uslužbenca iz plačne skupine J (administratorji, analitiki, kadroviki, programerji ...).
Najmanj en dodatek je leta 2021 prejemal vsak javni uslužbenec, saj jim je ta za delo v rizičnih razmerah pripadal že, če so prišli v službo oziroma bili prisotni na delovnem mestu. Največji znesek za delo v rizičnih razmerah je bil obračunan javnemu uslužbencu na zdravniškem delovnem mestu v Valdoltri v znesku 16.508 evrov, saj je imel pri obračunu upoštevane vse ure oziroma 90 odstotkov ur prisotnosti na delovnem mestu, prav tako tudi vse ure, ko je bil začasno razporejen k drugemu izvajalcu.
• Zavodi so imeli različen pristop pri določitvi pogojev za priznavanje dodatkov.
S skoraj 1300 nadurami med plačne rekorderje
Največji znesek dodatka za rizične razmere direktorjem v zdravstvu je prejel direktor v Valdoltri, in sicer 6687 evrov, saj ga je dobil od polovice ur dejanske prisotnosti. Najvišji znesek dodatka za neposredno delo v oko
• Zneski so znašali od 3517 evrov v Valdoltri do 6112 evrov v Idriji.
• Največ so prejeli zdravniki, sledijo diplomirane medicinske sestre.
lju s pacienti, ki so imeli covid-19, je bil obračunan javni uslužbenki na zdravniškem delovnem mestu v Psihiatrični bolnišnici Vojnik v znesku 7244 evrov, saj je večino delovnega časa opravljala delo v rdeči in sivi coni ter v dežurstvu. Najvišji znesek za nevarnost in posebne obremenitve skupine J v zdravstvu pa je imela obračunan javna uslužbenka v Psihiatrični bolnišnici Begunje v znesku 3397 evrov, saj je imela po ocenah revizorjev dodatek neupravičeno obračunan tudi za delo v dežurstvu.
Generalna državna revizorka Jana Ahčin v zbirnem poročilu zaključuje, da nedvomno drži, da razmere v zavodih niso bile popolnoma primerljive, zato je bilo smiselno nekatere odločitve prepustiti predstojnikom, vendar ugotovitve računskega sodišča kažejo, da sistem (pre)široke pristojnosti za odločanje predstojnikov ni zagotovil ustreznih rešitev.
»Glede na ugotovitve prečne revizije menimo, da bi bilo treba v prihodnje, če bi bila spet razglašena epidemija ali podobne razmere, zagotoviti enotnejši pristop pri določitvi morebitnih dodatkov, pri čemer bi bilo smiselno, da aktivnejšo vlogo prevzame predvsem ministrstvo za zdravje. Pri tem bi bilo treba po našem mnenju zagotoviti tudi, da se za posamezno okoliščino priznava po le en dodatek,« je zapisala. STA