Bližnji vzhod v senci Ukrajine
Regija v letu 2022 Spremenjene prioritete mednarodne skupnosti in zaostrovanje večnih kriz in vojn
Leto na Bližnjem vzhodu se, med drugim, končuje s pričakovanjem nove velike turške vojaške operacije na severu Sirije – ta bo, kot vse doslej, uperjena proti Kurdom. Leto so najbolj zaznamovali protesti v Iranu, vrnitev Benjamina Netanjahuja na oblast v Izraelu in nadaljevanje tragedije v Jemnu, ki je izginila z zemljevidov svetovne diplomacije.
■
Iran: množični protesti za pravice žensk in režimski boj za ohranitev privilegijev
Nekaj ur po tem, ko se je sredi septembra v javnosti razširila novica, da je v bolnišnici zaradi posledic mučenja umrlo kurdsko dekle Džina Mahsa Amini, so ulice iranskih mest napolnili protestnice in protestniki. Dvaindvajsetletnica je umrla dva dni zatem, ko so jo na izhodu s postaje podzemne železnice v Teheranu zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute aretirali pripadniki iranske moralne policije. Odpeljali so jo na policijsko postajo, kjer so jo zasliševali in mučili.
Njena nasilna smrt je v Iranu povzročila najbolj množične proteste po letu 2019 in politično najbolj neposredne po letu 2009. V središču so se prvič v zgodovini islamske republike znašle pravice žensk. Iranske oblasti, ki jih prežemajo notranji boji, se še vedno odločajo, kaj storiti – na eni strani brutalno (a še zdaleč ne s polno močjo) obračunavajo s protestniki, na drugi ( jim) ponujajo koncesije, denimo razpravo o morebitni odpravi moralne policije, inkvizicije 21. stoletja.
Skrajno nazadnjaške oblasti to počnejo zaradi loščenja podobe pred mednarodno skupnostjo – želijo si namreč, da bi iranski jedrski dogovor znova začel veljati, kar bi (ne)posredno pomenilo tudi konec sankcij. Hkrati Iran vse bolj tesno sodeluje s Kitajsko in predvsem z Rusijo. To med drugim opremlja z brezpilotnimi letali za vojno v Ukrajini.
■ Izrael in Palestina: vrnitev Netanjahuja in izraelski umor palestinske novinarke
Maja so izraelski vojaki na vhodu v palestinsko begunsko taborišče v Dženinu brez povoda ustrelili 51-letno palestinsko novinarko Širin Abu Akle. Najprej so zanikali odgovornost za umor, a je preiskava jasno pokazala, kaj se je zgodilo. Umor izjemne novinarke je bil simbolno dejanje izraelske države: ta se ne trudi več skrivati, da vodi politiko apartheida. Življenje Palestincev je vsako leto slabše: letos je bilo po podatkih Združenih narodov na palestinskih območjih huje kot kadarkoli v zadnjih šestnajstih letih – vključno s (še enim) izraelskim bombardiranjem Gaze.
Novembra so Izraelci odšli na volitve že petič v manj kot štirih letih. Na mesto predsednika vlade se je z makiavelističnimi mahinacijami vrnil skrajni desničar Benjamin Netanjahu, proti kateremu poteka sodni proces zaradi korupcije. S podporo skrajnih verskih ter sionističnih strank ter podporo judovskih priseljencev je sestavil najbolj skrajno desno vlado v izraelski zgodovini. Že za bližnjo prihodnost je to strahotna napoved.
■
Jemen: upanje je bilo kratkotrajno, groza se nadaljuje
Aprila se je v Jemnu po sedmih letih marsikdaj spregledane, pozabljene vojne vendarle pojavilo nekaj upanja. Sprti strani sta se pod patronatom Združenih narodov dogovorili o prekinitvi ognja. Ta je, vmes je bila nekajkrat podaljšana, delovala do oktobra. V tem času se je število žrtev zmanjšalo za 60 odstotkov. Čedalje večje vojaške operacije so se končale – ali bile zamrznjene. V državo je prišlo več humanitarne pomoči. Humanitarni koridorji v opustošeni državi so delovali. Toda hutijevski uporniki, ki jih v posredniški vojni podpira Iran, in vojna koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki je vojno začela s podporo Združenih držav in Združenega kraljestva, dogovora o prekinitvi ognja niso podaljšali. Znova so se vneli spopadi, konca vojne, v kateri je umrlo okoli 375.000 ljudi, pa ni mogoče videti.
Humanitarna katastrofa se je zaradi tega znova zaostrila. V tem trenutku humanitarno pomoč, ki je je zaradi logistično-varnostnih težav in izpraznjenih proračunov ponovno manj, nujno potrebuje tretjina jemenskega prebivalstva. V tem trenutku je po podatkih
ZN lačnih 2,2 milijona jemenskih otrok, mlajših od petih let. Pol milijona otrok hudo strada – njihovo življenje je ogroženo.
Leto so najbolj zaznamovali protesti v Iranu, vrnitev Benjamina Netanjahuja na oblast v Izraelu in nadaljevanje tragedije v Jemnu.