V gozdu je slekel hlače in ostal brez 1500 evrov
Okraden Dolenjski gostinec si je zaželel mesenih užitkov
»Iz avta je pobegnila. Kot lisica je šla hitro. Nisem tekel za njo, kako naj, sem močnejše postave, 120 kilogramov imam. Dokler sem si hlače oblekel, je bila že daleč stran,« je na sodišču svojo nesojeno izkušnjo razlagal možak, star več kot 70 let. Zaželel si je mesenih užitkov, celo plačal je že zanje, 200 evrov je izročil dekletu, a ostal je nepotešen z dolgim nosom. Povrhu je tudi denarnica izginila s tisočakom in pol vred.
Zato mu ni ostalo drugega, kot da svojo grenko izkušnjo zaupa možem v modrem. S prstom pa je pokazal na 44-letno Rolando Hočevar iz romskega naselja Vejarja. Da je mislil prav njo, ni nobenega dvoma, saj se je, vsaj z njegove strani, spletla naklonjenost, morda celo neka zaljubljenost.
Hočevarjeva, ki je morala zaradi očitkov o veliki tatvini na posebno predrzen način sesti na zatožno klop novomeškega sodišča, je odločno zanikala, da je vzela denar.
DNK na denarnici
Oškodovanec ima v enem od odročnih krajev Dolenjske lokal. Dobro pozna vsakega gosta, nekoč pa je na kavo prišla blondinka, sama. Takoj mu je padla v oči, zato jo je ogovoril. Prišla je še nekajkrat. Zgodilo se je celo, da mu je pokazala prsi. Priznal je, da mu je bila všeč, zato ji je predlagal, če bi se kaj zmenila; živi namreč sam in lahko bi bila pri njem. Nato sta se trikrat dobila v Trebnjem, ona pa ga je vprašala, če ji lahko posodi kaj denarja.
»Omenila je, da bo prišla s hčerko in bosta pri meni pomagali. Predlagal sem ji, če bi se lahko malo poljubila in je rekla, da greva.« Odšla sta v gozd in na njen predlog ji je izročil 200 evrov, denarnico pa je dal v sredinski predal avtomobila. »Ko sem v gozdu ustavil avto, se je presedla na zadnji sedež, si zadaj slekla majčko in rekla, naj pridem k njej, jaz pa sem šel okrog avtomobila. Hlače sem že dol potegnil, v tistem pa me je odrinila stran in pobegnila,« je pojasnjeval Dolenjec, ki je potem pogledal v predal, kamor je odložil večjo denarnico, a je ni bilo. Zato jo je pač mahnil na bližnjo policijsko postajo in opisal svojo izkušnjo.
Skupaj so se odpravili na »kraj zločina«. Policist je nekaj metrov od mesta, kjer je bil parkiran avto, na tleh našel denarnico, a brez denarja. Zasegel jo je kot dokaz, kriminalisti pa so jo poslali na analizo v Nacionalni forenzični laboratorij. Čeprav sta od dogodka minili dobri dve leti, izsledkov analize še vedno ni. Prav njeni rezultati bodo dali odgovor na ključno vprašanje – ali je denarnico vzela obdolženka. Ona trdi, da je ni.
»Ne bom se zagovarjala,« je bila kratka na sodišču pred sodnikom Petrom Žnidaršičem. Je pa prijateljevanje z oškodovancem bolj natančno opisala v preiskavi. Povedala je, da sta se, preden sta šla v gozd, dobila v nekem lokalu. »Začel me je šlatat, pa sem mu rekla, da se tega ne grem. Potem me je peljal domov in me spet nagovarjal, potem je ustavil v gozdu. Stopil je iz avta in šel okoli njega, v tistem pa sem v paniki pobegnila. Strgal mi je tudi majico. Nobenega denarja nisem vzela od njega, mi je pa obljubljal 200 evrov, če bi spala z njim, a tega denarja ni niti pokazal,« je trdila.
Pogojne kazni
Tožilec Igor Vertuš je predlagal, da sodišče pridobi sodbo krškega sodišča, kjer so obdolženki na podlagi treh pogojnih kazni izrekli enotno kazen – tudi pogojno, vse tri sodbe pa so se nanašale na tatvine. »Ta spis bo potreben, če bo v tem postopku spoznana za krivo, saj bom predlagal preklic pogojnih kazni. Očitano dejanje se namreč nanaša na čas preizkusne dobe,« je pojasnil tožilec. Ključni dokaz bodo torej rezultati analize sledi DNK na denarnici.
Kljub vsemu pa oškodovanec Hočevarjevi nič ne zameri. Ne bo namreč zahteval, da mu vrne denar, ji je pa rekel, naj vrne, kolikor pač zmore.