Mag. Aleš Istenič

raziskovalec na Inštitutu za socialno varstvo

Če se ozremo v iztekajoče se leto in se osredotočimo zgolj na izvajanje storitve pomoč na domu kot enega pomembnih segmentov, ki starejšim ljudem omogoča kakovostnejše življenje, lahko ugotovimo, da večjih premikov na tem področju ni bilo. V domačem okolju ni na voljo dovolj kakovostnih storitev, kot sta na primer izioterapija in delovna terapija, storitve tudi niso dovolj dostopne.

V letu 2023 bo tako ključno sistemsko urediti dolgotrajno oskrbo. Poleg urejanja tega področja bo treba oblikovati ukrepe in rešitve, ki bodo že v prihajajočem letu omogočali kakovostnejše življenje starejših in hkrati že pomenili lažji prehod v sistemsko ureditev. Tako je pomembno zagotoviti zadostno dostopnost storitev pomoči na domu vsem, ki jih potrebujejo, kar bo, posebno z vidika cenovne dostopnosti ob draginji, ki smo ji priča, še večji izziv kot v preteklosti. Izboljšati je treba položaj zaposlenih v skrbstvenih poklicih in jih promovirati ter tako privabiti tudi mlajši kader. Na tem področju se soočamo z izzivi, ki se iz leta v leto zgolj poglabljajo, saj kadra primanjkuje, že skoraj polovica socialnih oskrbovalk je starejših od 50 let. To bo na eni strani razbremenilo zaposlene, ki so preobremenjeni, hkrati pa izboljšalo časovno dostopnost do storitev uporabnikom. Izboljšati je treba prehode oseb med različnimi izvajalci zdravstvenih in socialnih storitev, saj morajo biti ti prehodi ustrezno koordinirani, kar pomeni večjo kakovost storitev za uporabnike na eni strani in lažjo organizacijo dela izvajalcev storitev na drugi strani.

Pozornost je treba nameniti tudi promociji dolgotrajne oskrbe na nacionalni ravni, saj so z njo povezane storitve in pravice še vedno premalo poznane, hkrati pa je nujno dvigniti zavedanje v družbi, kako pomemben segment je dolgotrajna oskrba, saj zadeva prav vsakega izmed nas, ter pri tem poudariti potrebo po deinstitucionalizaciji in krepitvi storitev v skupnosti.