Denis Sahernik
sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
Področje institucionalnega varstva starejših je letos žal najbolj zaznamovalo zaostrovanje kadrovske krize, na katero smo opozarjali že več let. Številni domovi za starejše so zaradi tega morali zmanjšati namestitvene zmogljivosti, v posameznih pa se prav tako bojijo, da bodo prisiljeni omejiti ali povsem ustaviti sprejemanje novih stanovalcev. Ne smemo spregledati, da se več domov sooča z nezadostno zdravniško oskrbo stanovalcev, saj so zdravstveni domovi zaradi svojih kadrovskih težav zmanjšali prisotnost družinskih zdravnikov. Zavedamo se, da je kronično pomanjkanje družinskih zdravnikov problem, ki ga občutijo številni prebivalci, vseeno pa menimo, da mora biti skrb za pravočasno in kakovostno zdravstveno obravnavo ranljivih starejših prednostna naloga.
Želimo si, da bi se pristojni v letu 2023 teh izzivov lotili bolj odločno in s konkretnimi ukrepi, na katere čakamo že predolgo. Seveda pa bo pomembna naloga tudi priprava potrebnih sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. V skupnosti smo pozdravili referendumsko potrditev novele omenjenega zakona, saj smo s tem pridobili čas za sprejem nujnih popravkov, na podlagi izhodišč, ki so se izoblikovala v dosedanji razpravi, pa je v sodelovanju z vsemi deležniki mogoče sprejeti popravke, ki bodo vsem državljankam in državljanom dejansko omogočili dostop do storitev dolgotrajne oskrbe ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine. Ključen pri tem bo seveda odmik od prakse, ko se v pripravo zakona ni vključevalo strokovne in zainteresirane javnosti, številne strokovne pripombe pa večinoma niso bile upoštevane. Pristojne zato tudi ob tej priložnosti pozivamo, da se v novem letu skupaj lotimo sistemskih sprememb z ukrepi, ki bodo celovito in dolgoročno uredili problematiko deicitarnih delovnih mest. Verjamemo, da lahko najdemo učinkovite rešitve, ki bodo v domove privabile nove delavce in stanovalcem prinesle kakovostnejše storitve.