Ljubi stariši!
Profesor kemije Josip Kremenšek v pismu staršem v Lazah pri Logatcu julija 1903:
Ura je 1 1/2. Na pošti sem. Krasno poslopje. Kaj takega še nisem videl. Ob 4ih zjutraj smo dospeli z ladijo v Odeso. Izkrcali smo se šele ob 9 1/4 iz ladije. Težko je priti v Rusijo. (…) Tu v Odesi ne bova dolgo ostala. Vse kar se kupi je preslano. Ogledala si bova samo mesto – krasno je, lepši kot Budimpešta. Ogledala bova muzeje in kar je zanimivega, potem pa odrineva proti domu. Mislim, da bodeva 15. že doma. Šla bova čez Belgrad, Budapešto in Dunaj. Po Rusiji bi že hodila, a potem nama zmanjka denarja, sicer pa nimava dovoljenja po vsej Rusiji hoditi, vesela sva, da so naju še sploh v Rusijo pustili. So pač Rusi! Magnati! katerimi so nekatere povezane z raziskavami, ki jih izvajajo v Raziskovalnem centru za humanistiko, številne tudi z vsakdanjim življenjem, kot so na primer domoljubje, družabnost, Dunaj, druga svetovna vojna, erotika, gledališče, gospodarstvo, gospodinjstvo, izobraževanje, kmetijstvo, kulinarika, kultura in umetnost ter mnoge druge. Pisma lahko vsebujejo številne podatke o različnih ljudeh, zapise, ki razkrivajo poglede na družbeno in zgodovinsko dogajanje. Razkrivajo tudi, kako so avtorji in avtorice pisem živeli, kar so pomembni podatki za zgodovino vsakdanjega življenja. V zbirki bralec lahko izbrska teme, ki ga najbolj zanimajo, na primer erotika, feminizem, hrana, otroštvo in migracije.
Po digitaliziranih zapisih lahko uporabnik brska tudi na podlagi določenega pošiljatelja oziroma pošiljateljice, prejemnika oziroma prejemnice ali kraja, iz katerega je bilo pismo poslano oziroma kamor je bilo poslano, datuma prejema pisma in spola pošiljatelja oziroma pošiljateljice ter prejemnika oziroma prejemnice. Pisma so pomemben del kulturne dediščine, ker omogočajo intimen in avtentičen vpogled v razmišljanje posameznika ali posameznice. Pisma iz preteklih obdobij lahko razkrijejo izvor naših kulturnih identifikacij, dilem in težav, so zapisali na spletni strani, njihovo raziskovanje pa nam lahko pomaga pri soočanju in premagovanju tistih, s katerimi se spoprijemamo sami.
Ivan Cankar, Zofka Kveder in mnogi drugi
Z obiskom spletne zbirke Pisma, vabijo obiskovalce na novogoriškem centru, se pred bralcem izriše vsakdan ljudi iz preteklosti in zave se dejstva, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb, pač pa tudi iz malih intimnih pripovedi. »Zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb o vladarjih in drugih pomembnih osebah, ampak tudi iz številnih majhnih trenutkov iz življenja ljudi, ki so zaznamovali preteklost, a so danes pozabljeni. V pismih so si izmenjavali informacije, opisovali svoj vsakdan, vsebujejo pa tudi izpovedi emocij,« je povedala podoktorska raziskovalka Ivana Zajc.
V zbirki so zdaj med drugim pisma Ivana Cankarja, Marice
Nadlišek Bartol, Zofke Kveder, Ivanke Borštnik, ki je v pismih sestri opisovala svoje življenje in materinjenje na Reki, kamor se je preselila z možem, ki je tam odprl zobno ordinacijo, pisma profesorja kemije Josipa Kremenška, pisma moškega z goriškega podeželja, sezonskega delavca v Švici in moža slovenske aleksandrinke Felicite Koglot Peric Franca Perica, pisma redovnice reda de Notre Dame Marije Stanislave, ki je v pismih učenki Mici Kremenšek poročala o življenju v samostanu Trnovo pri Ilirski Bistrici po prvi svetovni vojni, pisma učiteljice, pesnice in feministke Marice Strnad Cizerlj, ki je v pismih pisala o življenju v Rusiji, slovenstvu in intimnih prijateljstvih, pisma Jožefa Bizjaka, vojaka italijanske vojske, ki je pošiljal z bojišča pisma svoji ženi Ani Bizjak, v katerih je opisoval vojaško življenje in ljubezen do nje …