Uprava Darsa bo petčlanska
Kadrovske zamenjave Trije novi člani uprave bodo petletni mandat nastopili 1. januarja
Nadzorni svet Darsa je včeraj popolnil upravo s tremi novimi člani: Andrejem Ribičem, Davidom Skornškom in Lidijo Kegljevič Zagorc. Predsednik uprave ostaja Valentin Hajdinjak. Uprava graditelja in vzdrževalca avtocestnega omrežja bo torej petčlanska, v njej je tudi delavski direktor Rožle Podboršek.
Lidija Kegljevič Zagorc je strokovnjakinja za gradbeništvo, prihaja iz državnega DRI in je predavateljica na novogoriški Evropski pravni fakulteti. Andrej Ribič, ki so ga omenjali tudi kot kandidata za predsednika uprave, je nekdanji direktor Elektra Ljubljane, pred državnozborskimi volitvami pa je vodil kampanjo Gibanja Svoboda. Ribič je v času sedanje vlade postal predsednik nadzornega sveta Elesa, kjer je njegov namestnik David Skornšek. V ta nadzorni svet sta prišla v času sedanje vlade, potem ko je ta odpoklicala iz nadzornega sveta tudi Valentina Hajdinjaka. Skornšek je ta mesec postal
Andrej Ribič
bo član uprave Darsa, govorilo pa se je, da bo predsednik uprave. tudi predsednik nadzornega sveta Elektra Ljubljana. V tem organu je bil že v času, ko je to družbo vodil Andrej Ribič, a ga je Janševa vlada iz nadzornega sveta lani razrešila. Trije novi člani uprave bodo petletni mandat nastopili 1. januarja. Popolnjena uprava se bo morala ukvarjati z morebitnimi podražitvami gradbenih del in s tem dražjimi projekti (denimo Karavanke), zamudami gradnje pri nekaterih projektih – denimo na tretji prometni osi in dolgotrajnimi administrativnimi postopki za številne projekte na avtocestnem križu.
Nadzorni svet Darsa je popolnil upravo s tremi novimi člani: z Andrejem Ribičem, Davidom Skornškom in Lidijo Kegljevič Zagorc. Predsednik uprave ostaja Valentin Hajdinjak. Uprava bo torej petčlanska, v njej je namreč tudi delavski direktor Rožle Podboršek.
Lidija Kegljevič Zagorc je strokovnjakinja za gradbeništvo, prihaja iz državnega DRI in je predavateljica na novogoriški Evropski pravni fakulteti. Andrej Ribič, ki so ga omenjali tudi kot kandidata za predsednika uprave, je nekdanji direktor Elektra Ljubljane, pred državnozborskimi volitvami pa je vodil kampanjo Gibanja Svoboda. Ribič je v času sedanje vlade postal predsednik nadzornega sveta Elesa, kjer je njegov namestnik David Skornšek. V ta nadzorni svet sta prišla v času sedanje vlade, potem ko je ta med drugim odpoklicala iz nadzornega sveta tudi Valentina Hajdinjaka. Skornšek je ta mesec postal tudi predsednik nadzornega sveta Elektra Ljubljana. V tem organu je bil že v času, ko je to družbo vodil Andrej Ribič, a ga je Janševa vlada iz nadzornega sveta lani razrešila.
Trije novi člani uprave bodo petletni mandat nastopili s prvim januarjem. Popolnjena uprava se bo med drugim morala ukvarjati z morebitnimi podražitvami gradbenih del in s tem dražjimi projekti, zamudami gradnje pri nekaterih projektih in dolgotrajnimi administrativnimi postopki za številne projekte na avtocestnem križu.
Zamuda pri gradnji tretje osi
Ukvarjali se bodo z zamudami pri gradnji tretje razvojne osi na Koroško. Na Darsu teh ne razkrivajo in pravijo, da bo časovnica najprej predstavljena ministrstvu za infrastrukturo. Zaradi napovedane spremembe časovnice izgradnje tretje razvojne osi pa so Korošci obudili iniciativo za tretjo razvojno os.»Korošci zaskrbljeno ugotavljamo, da po dveh letih od začetka gradnje ni zgrajen niti meter hitre ceste, zato se sprašujemo, v kakšnem roku bo država zgradila obljubljeno hitro cesto? Žal od odgovornih še vedno nismo prejeli odgovorov, za koliko se bodo roki izgradnje zamaknili,« so včeraj opozorili v iniciativi.
Dars je gradnjo tretje razvojne osi začel na odseku od Velenja do Slovenj Gradca. Letos je predvidena realizacija gradbenih del na tem odseku 15,5 milijona evrov, za prihodnje leto pa 28 milijonov evrov.
Doslej so zaključili z deli na sklopu priključka Gaberke, zdaj pa od lanskega poletja poteka gradnja na sklopu Jenina, ki pa že obsega del trase hitre ceste, priključne ceste, dveh viaduktov in mostu. Na Darsu so pridobili tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje za sklopa B in H, torej za območje ob Škalskem jezeru in del navezovalne ceste Konovo. Dars čaka na ponudbe izvajalcev: »Podpis pogodbe z izvajalcem je, če poteka javno naročilo brez zapletov, predviden v začetku naslednjega leta.« Prihodnje leto se bo torej predvidoma začela gradnja na teh dveh odsekih. Zaključena je tudi prva faza postopka javnega naročila za izbor izvajalcev, torej priznanje sposobnosti ponudnikom, za sklopa Škale in Velunja. Vendar mora Dars za ta sklopa še pridobiti gradbeno dovoljenje, nato bodo pozvali izvajalce k oddaji finančnih ponudb.
Na drugih sklopih še pripravljajo projektno dokumentacijo in pridobivajo zemljišča za gradnjo, doslej imajo zagotovljenih 95 odstotkov vseh potrebnih zemljišč.
Dars je letos vložil tudi zahtevo za gradbeno dovoljenje za odsek Šentrupert–Velenje: »Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje je v izdelavi, potekajo vmesne recenzije. Vzporedno potekajo postopki pridobivanja zemljišč za gradnjo. Pridobljenih je 74 odstotkov površin, potrebnih za gradnjo.«
Bitka za cesto pri Novem mestu
Kdaj bo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, je nemogoče napovedati. Ta postopek se namreč lahko sprevrže v dolgotrajno sago, kar na Darsu občutijo pri načrtovanem petkilometrskem odseku okoli Novega mesta, za katerega so ob koncu lanskega leta pričakovali, da bodo letos začeli z gradnjo. Za ta del so gradbeno dovoljenje pridobili pred več kot enim letom, oktobra lani, vendar je po štirih tožbah upravno sodišče gradbeno dovoljenje odpravilo in ga vrnilo na ministrstvo za okolje in prostor (Mop) v vnovični postopek. Dars je septembra na Mop poslal dopolnjeno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na Darsu nameravajo vložiti zahtevo za gradbeno dovoljenje po integralnem postopku za del med priključkom Osredek in priključkom Maline v začetku novega leta. Za potek tretje osi proti hrvaški meji mora ministrstvo za infrastrukturo potrditi predinvesticijsko zasnovo, Dars pa z javnim naročilom išče projektanta.
Kmalu v gradnjo priključka Dragomer
Drugi veliki Darsov projekt je gradnja nove cevi predora Karavanke. Za letos je predvideno dokončanje izkopa predora, predaja v promet pa 2025. Do pomladi novega leta bodo tudi postopoma odpirali krake na severno ljubljansko obvoznico, kjer zdaj še potekajo dela.
Prav tako spomladi prihodnjega leta pa naj bi se vendarle začela gradnja avtocestnega priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste Brezovica–Vrhnika. Gradnja bo trajala 28 mesecev. Za gradnjo priključka so prejeli štiri ponudbe v višini od 28,5 do 34,4 milijona evrov.
Na Darsu pojasnjujejo, da gost promet iz smeri Vnanjih Goric, Podpeči, Dragomera in naselij vzhodno od Vrhnike nima možnosti neposredne povezave z avtocesto. Zato je regionalna cesta med Brezovico in Vrhniko zlasti ob jutranji in popoldanski konici preobremenjena, problematični so tudi zastoji na avtocesti pri izvozu Brezovica. »Po izgradnji novega priključka se bodo prometni tokovi s sedanje regionalne ceste preusmerili na avtocesto že pred naseljem Brezovica ter s tem močno razbremenili obstoječi priključek Brezovica pri Gorjancu in del odseka regionalne ceste med Gorjancem in križiščem pri Poku. Izgradnja bo porazdelila prometne tokove predvsem v jutranji konici v smeri Ljubljane in v popoldanski konici v smeri iz Ljubljane,« pojasnjujejo na Darsu.
Priključka pri Kranju in Domžalah bolj oddaljena
Prometne zamaške bodo na Darsu poskušali reševati tudi s priključkom Kranj sever, a je zanj treba izdelati še državni prostorski načrt, temu pa sledijo podrobnejše projektiranje, pridobivanje dokumentacije, odkupi zemljišč, pridobitev gradbenega dovoljenja in gradnja. Načrtovan je tudi avtocestni priključek Študa na štajerski avtocesti med Domžalami in Šentjakobom, a njegovo umeščanje v prostor vodi Občina Domžale. Dars bo naročnik gradnje priključka, občina pa sofinancer.
• Korošci zahtevajo hitrejšo gradnjo tretje osi.
• Mop znova o gradbenem dovoljenju za del tretje osi okoli Novega mesta.
• Prihodnje leto začetek gradnje priključka Dragomer.