Vlada v zeleno na področjih, ki jih pozna premier
Okolje in narava Okoljevarstveniki menijo, da je ta vlada ena bolj zelenih, a to se zdaj kaže le v energetiki, drugje še ne
Vlada Roberta Goloba resno misli s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, določa lokacije in z novim zakonom predlaga še lažje umeščanje v prostor. S strateškim svetom za prehrano kaže tudi, da resno misli s podnebnimi spremembami. Pri okolju in naravi pa ni še nobenega napredka, skrb vzbuja tudi načrtovano podrejanje okoljskih presoj v energetiki. »Podjetja zaradi dolgotrajnih postopkov izgubljajo dodano vrednost, zato so spremembe na področju izdaje okoljevarstvenih dovoljenj nujne. Pomembno je, da se v reševanje dilem vključujejo strokovnjaki z več različnih področij,« pravijo na GZS, ki tudi zahteva pomoč gospodarstvu v energetski krizi. Vlada je podjetjem pomagala tudi tako, da jim je dovolila uporabo bolj umazanih fosilnih goriv namesto zemeljskega plina. Gospodinjstva pa so, nasprotno, prvič dobila možnost za odklop od plinskega omrežja, če imajo na voljo čistejši vir za ogrevanje in kuhanje.
Vse to je znotraj evropskih okvirov ukrepanja v energetski krizi zaradi vojne v Ukrajini. Podobno kot omejitev cen elektrike, plina in kurilnega olja za manjše ter pogonskih goriv za vse uporabnike. Kljub omejitvam so cene še vedno dovolj visoke, da spodbujajo varčevanje in učinkovito uporabo, kar je eden najpomembnejših ciljev podnebnih politik. Okoljevarstveniki pa so zadovoljni, da je vlada napovedala odstop od pogodbe o energetski listini, po kateri lahko velike korporacije tožijo države, ki se odločijo opustiti premog, ustaviti proizvodnjo plina ali gradnjo natovodov, za milijardne odškodnine. »Za zdaj kaže obetavno, vlada je podprla izstop iz ECT, precej bolj je odprta za sodelovanje s širšo družbo, sicer pa večjih odločitev z našega ožjega področja še ni bilo,« pravi Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.
Podobno meni Andrej Gnezda iz Umanotere, ki pravi, da gre vlada z zakonom o pospeševanju obnovljivih virov, predvsem sončnih in vetrnih elektrarn, načelno v pravo smer, obstaja pa kar nekaj pomislekov. Dobro je tudi, da bo podnebni sklad preusmeril inanciranje projektov. Vlada pa ni še nič naredila na področju okolja in narave. Industrijske nesreče postajajo pogostejše, nadzora pa ni, čeprav je revizija okoljevarstvenih dovoljenj pred dvema ali tremi leti pokazala veliko kršitev. Nujna je tudi okrepitev nadzora obratovanja. Na področju narave bi bilo treba zagotoviti denar za pregled, kakšno stanje imamo, koliko vrst in kje. Tega niso opravili že več let. Gnezda pravi, da ni nič novega, tudi pri zeleni davčni reformi ne.
Vpliv sončnih elektrarn ni znan
Največ nasprotovanja zakonu o vladi, ki je bil eno od treh referendumskih vprašanj, je povzročilo prav napovedano združevanje okolja in energetike v en resor. Nekatere okoljevarstvene organizacije so ocenile, da to pomeni še pospešeno pregrajevanje rek in potokov z jezovi hidroelektrarn. Strokovna združenja s področja voda, ki so dala vse strokovne podlage za uspeh referenduma o vodah, prvega koraka v vse zadnje politične spremembe, pa imajo drugačne pomisleke. Pri zakonu o umeščanju OVE v prostor (ZUOVE) bi bilo nujno »treba nedvoumno najprej opredeliti javno pomembna merila umeščanja v prostor, zagotoviti prednostna območja ter preprečiti degradacije prostora z majhnimi in razpršenimi kapacitetami, hkrati pa jih povezati z njihovim vplivom na krajino in vodna telesa«.
»Strokovna združenja ne nasprotujemo umeščanju sončnih elektrarn na umetna vodna telesa, in strinjamo se, da morajo biti ta telesa in priobalna zemljišča taksativno našteta v zakonu, kar seveda pomeni, da so vsa druga vodna telesa in priobalna zemljišča že vnaprej izključena iz tovrstne uporabe. Nasprotujemo pa temu, da bi umeščanje sončnih elektrarn urejali v posebnem zakonu, ker bi s tem načeli celovitost urejanja voda, kot je opredeljena v zakonu o vodah. V smislu javne koristi je zagotavljanje kakovostne pitne vode, javnega zdravja in varstva biodiverzitete enako pomembno kot doseganje deleža OVE v končni porabi energije,« pravijo v Slovenskem društvu za zaščito voda, Slovenskem komiteju mednarodnega združenja hidrogeologov, Društvu vodarjev Slovenije in Globalnem partnerstvu za vodo Slovenije. Predlagajo, da se postopek umeščanja, obratovanja, vzdrževanja in razgradnje sončnih elektrarn na umetnih vodnih telesih in njihovih priobalnih zemljiščih uredi v zakonu o vodah.
Preseneča jih, da je v predlogu zakona večkrat zapisano, da naprave OVE »ne predstavljajo tveganja za onesnaženje vodnega telesa, saj ne vsebujejo onesnaževal« ali pa »praviloma ne prinašajo tveganja za vodne vire«. Te trditve so preveč splošne in ne temeljijo na podatkih in ustreznih študijah, temveč le na predpostavkah, pravijo v strokovnih združenjih.
• Sedanja vlada je bolj zelena kot druge, a manjka še veliko.
• Najpomembnejše so sončne elektrarne, postavljene povsod.
• Stroka opozarja, da tudi sončne elektrarne lahko ogrozijo vodo.
Vlada pa ni še nič naredila na področju okolja in narave. Industrijske nesreče so vse pogostejše, nadzora pa še vedno ni.
Kaže obetavno, vlada je precej bolj odprta za sodelovanje s širšo družbo, večjih odločitev z našega ožjega področja še ni bilo.
Jaka Kranjc