Konflikt interesov

Eden od članov strateškega sveta za prehrano je Boštjan Jakše, doktor znanosti s področja prehrane in profesor športne vzgoje, ki mu je bilo očitano navzkrižje interesov zaradi povezave s proizvajalcem prehranskih dopolnil Herbalife Nutrition. Jakše je v urad predsednika vlade poslal zapis, v katerem potrjuje, da je dejansko v navzkrižju interesov, ker prek žene Barbare Jakše, v njenem podjetju je tudi zaposlen, prejema nadomestilo licenčnine od proizvajalca prehranskih dopolnil Herbalife Nutrition. Kot pojasnjuje v zapisu, je to navzkrižje interesov obelodanil že v znanstvenih člankih, dispoziciji in svoji doktorski nalogi. »Potencialno navzkrižje interesov pa ni neposredno povezano z rastlinsko (vegansko) prehrano – Herbalife Nutrition je v svoji osnovni ilozoiji podpornik mešane prehrane s poudarkom v smeri Planetarne prehrane –, sploh pa ne s svetovalno vlogo v SSP,« meni Jakše. Po njegovih besedah bo njegovo primarno delo v SSP pregled aktualnih študij na področju prehrane zdravih ljudi. Sicer pa je podpornik širše dostopnosti različne izbire zdrave prehrane v javnih zavodih brez ideološkega/vrednostnega naboja, še dodaja. reje«, je odveč ob podatku, da je živinoreji namenjena skoraj tretjina (26 odstotkov) od 1,8 milijarde evrov, kolikor bo razdeljeno med kmete v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike. Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da bo slovenski strateški načrt skupne kmetijske politike, ki ga je evropska komisija potrdila oktobra, podprl prehod kmetijstva, tudi živinoreje, v bolj trajnostno. Pri živinoreji se bo subvencije usmerjalo predvsem v dvig kakovosti in dobrobit živali. Podprlo pa se bo tudi proizvodnjo beljakovinskih rastlin za prehrano ljudi.

Ob zdravstvenem in okoljskem/ podnebnem vidiku, ki govorita v prid zmanjševanja uživanja mesa, bi morali več razmišljati tudi o etičnem vidiku reje živali za človeško prehrano. Lani je bilo v slovenskih klavnicah zaklanih 123.000 glav goveda, 245.000 prašičev in skoraj 40 milijonov piščancev in kokoši. Posnetki mučenja živali v klavnici Kmetijske zadruge Rače ter še prej posnetki brezčutnega ravnanja z živalmi v klavnici podjetja Košaki in na prašičji farmi Ljutomerčan kažejo, da bi morala slovenska mesnopredelovalna industrija najprej konkretno počistiti pred svojim pragom, preden bi lahko koga drugega obtožila ogrožanja njenih interesov. Brez okrepljenih zahtev državljanov po spremembah praks te industrije in intimnem razmisleku, zakaj imamo nekatere živali za domače ljubljenčke, druge pa redimo in ubijamo za prehrano, seveda ne bo šlo.