Bravo, Slovenija
Mérkuca
Kot preberemo pri Bezlaju (Etimološki slovar slovenskega jezika, drugi zvezek), je daljni izvor besede mérkuca staroindijska beseda markata, »opica«. V staro nemščino je beseda prišla po ljudski etimologiji slišanega kot Meerkatze, »morska mačka«.
Kot ime opice z latinskim imenom Cercopithecus je prišla v slovenske učbenike najprej kot »zelena morska mačka« (zelena po nemškem sinonimu Grünafe), pozneje so jo predelali v »zamorsko mačko«. Podobno prevajanje iz nemščine je doletelo rosomaha, katerega šolsko ime je bilo žeruh, prevod nemškega Vielfraß, ki je po ljudski etimologiji nastalo iz norveškega jellfross, »gorska mačka«.
Domnevi, da je slovenska mérkuca posneta po nemški Meerkatze, bi sam dodal možnost, da je bila vzporedno prevzeta iz skupnega vira, pri čemer je ljudska etimologija v zvoku slišala pomen »merkanja« (opazovanja). Gutsman je besedo zapisal kot »merkovca«. Če se spet spomnimo šaljive ljudske pesmice »Svet'ga Miklavža cerkuca, not' je namalana merkuca, ona mene gleda, jest pa njo, jeza me popade, smuk za njo!«, lahko morda uganemo vzrok, da opazovalca slike popade jeza: zelo sugestivno namalana merkov'ca me merka (opazuje) kar naprej, ne morem se ji izogniti.
O tem, v kateri cerkvici svetega Miklavža je tako sugestivna slika opice, pa se je spraševala že avtorica začetne kolumne o mérkuci (Delo, 6. decembra, stran 7). Najbrž gre za eno od vprašanj, za katera velja duhoviti izrek nedavno umrlega Hansa Magnusa Enzensbergerja: »Ne vem. Vprašaj svojega župnika.« ... »Gospod župnik tudi ne ve.«
Božidar Debenjak,
Ljubljana
Kolesarjenje v mestu pozimi
Kolesarjenje v Ljubljani pozimi, o katerem beremo v članku z zgornjim naslovom (Delo, 17. decembra, stran 20), je približno tako kot poleti, samo da je še več ovir in včasih tudi nemogoče.
Ker pri nas kolo ne šteje za prevozno sredstvo, je stanje kolesarskih stez in poti odvisno od izvajalcev zimske službe. Ponekod je to narejeno bolje, ponekod slabše. Spomnim se, da je bilo običajno po Tržaški cesti, razen Dolgega mosta, dobro, mimo Tivolija pa je bilo neprevozno. Kolesarski pas je priljubljeno mesto za odlaganje snega, kar sem navadno občutil na Celovški cesti (poleti pa prostor za parkiranje). Bile so zime, ko sem moral do pomladi delati obvoz po Goriški ulici do Šentvida, ker je bila kolesarska steza ob Celovški cesti neprevozna. Navadno so kupe snega na kolesarskih površinah pustili do naravne smrti – odjuge.
Vsekakor omogočanje kolesarskega prevoza ni niti obvezno niti ni želja naše kolesarske politike. Večina Slovenk in Slovencev se tako ali tako ne vozi s kolesom, tudi če bi se lahko (seveda se lahko, če se le hoče). Slovenkam se ne da, za Slovenca pa je to izguba statusa v družbi. Poleg tega je avtomobil dostopen sleherniku in Slovenija tudi plačuje bencin za vožnjo v službo. Kolo uporabljajo samo navdušenci, teh pa je morda pet odstotkov populacije. Zato velja splošen konsenz, da ni smiselno vzdrževati kolesarske infrastrukture v normalnem stanju. V Celju še s prometno tablo ob kolesarski stezi povedo, da se pozimi ne ukvarjajo s čiščenjem kolesarskih površin, ker se jim ne da in ker se pozimi ne spodobi kolesariti. Strošek čiščenja je samo izgovor – denarja imamo v Sloveniji toliko kot še nikoli.
Tako ali tako poskušamo kolesarje odriniti na pločnike in kolesarske poti, ki ne omogočajo vsakodnevnega kolesarjenja v službo ali po opravkih. Le ko pisanje nanese na podnebne spremembe ali na zastoje v prometu, se spomnimo na kolo. Seveda naj kolesarijo drugi, jaz že ne bom …
Stane Debevec,
Notranje Gorice
Delo – nedelo Pošte Slovenije
V Delu je bilo 22. decembra objavljeno pismo bralca z naslovom Delo – nedelo Pošte Slovenije.
Bralec med drugim omenja roke dostave na območju KS Podpeč - Preserje. Pošta Slovenije v zvezi s tem pojasnjuje, da izvaja storitve v skladu z merili, predpisanimi v Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki predvideva prednostne in neprednostne pošiljke. V dneh, ki jih omenja bralec, je pošta 1357 Notranje Gorice delala v zmanjšani zasedbi zaradi povečanja bolniških odsotnosti in je na nekaterih dostavnih okrajih prihajalo do zamika pri dostavi neprednostnih pošiljk, kar so opazili tudi uporabniki. Kljub temu je Pošta Slovenije tudi v tem obdobju dnevno zagotavljala vse predpisane roke, tako za prednostne kot za neprednostne pošiljke.
Matej Šoba,
Pošta Slovenije – marketing in korporativno komuniciranje
Beremo, poslušamo, gledamo, da težav z zdravstvom nima samo Slovenija, ampak tudi naša zvezda vodnica Nemčija in Velika Britanija. Torej se je Slovenija uvrstila med najrazvitejše države Evrope.
Če bodo v teh hektičnih trenutkih, ko nas je eno samo slavje ob našem novem uspehu, stavkali še zdravniki, smo zmagali na celi črti. Seveda je to plod tridesetletnega delovanja vseh naših predsednikov države, vlad in parlamenta. Priznanje za ta uspeh gre seveda tudi njim. Ljudstvo, narod, slovenski plebs pa naj trpi posledice. Vse prej naštete so izvolili po svoji volji, skladno z demokratičnimi načeli. Pa naj še sami pojedo to župco, ki so si jo skuhali.
Jože Simčič,
Novo mesto