Za evrom je turbulentno leto
Naš denar v 2022 Padec kupne moči, prvo zvišanje obrestnih mer po enajstih letih, opazno dražja posojila in veliki premiki v razmerju do dolarja
Leto 2022 je prineslo veliko sprememb za vse nas, pa tudi za naš denar, evro. Vsak evrski kovanec, ki ste ga imeli v žepu pred letom dni, je realno vreden le še 90 centov, desetino njegove kupne moči je v povprečju odškrnila letošnja rekordna inlacija. Povprečna stopnja inlacije v evroobmočju je namreč konec novembra znašala deset odstotkov, tolikšna je bila tudi pri nas.
Rast cen v državah z evrom in tudi pri nas je bila sicer visoka, približno petodstotna, že v začetku letošnjega leta, ko so jo poganjale posledice epidemije covida in motenj v dobavnih verigah. Z rusko agresijo v Ukrajini pa je inlacija dobila pospešek, cene energije, goriv in hrane so poletele v nebo in so trenutno na letni ravni višje približno za petino.
ECB je pozno ukrepala
ECB kot varuh trdnega in stabilnega evra se je na vzpon inlacije odzvala razmeroma pozno, kasneje kot ameriška in druge glavne svetovne centralne banke. Spomnimo, še pred letom dni, decembra lani, je predsednica ECB Christine Lagarde izjavila, da je kakršenkoli dvig obresti v 2022 le malo verjeten. A razmere so evropsko denarno oblast nato prisilile k bistveno hitrejšemu ukrepanju. Julija je vendarle, prvič po enajstih letih, uporabila svoj glavni instrument, obrestne mere, in jih zvišala za pol odstotne točke. Ključno depozitno obrestno mero je z negativnega teritorija najprej dvignila na nič odstotkov, nato pa jo je s tremi zaporednimi dvigi (septembra, oktobra in decembra) zvišala na dva odstotka. A denar se bo še dražil, v ECB za prihodnje leto napovedujejo nove dvige obresti.
Ob ravnanju ECB so se posojila v evrih v zadnjih mesecih opazno podražila, kar ugotavljajo vsi, ki so najeli kredite s spremenljivo obrestno mero. Recimo, euribor je bil na začetku leta še pri minus 0,5 odstotka, zdaj pa dvanajstmesečni že krepko presega tri odstotke. Na drugi strani pa banke precej bolj oklevajo pri dvigu evrskih depozitnih obrestnih mer, ki ostajajo zelo nizke in ob visoki inlaciji prinašajo negativen donos. A Slovenci evru še vedno zaupamo in tradicionalno radi varčujemo v njem. Po zadnjih podatkih, sicer s konca oktobra, smo imeli na bankah za dobrih 25 milijard evrov depozitov, za 1,1 milijarde več kot ob koncu prejšnjega leta.
Precej nihanj do dolarja
V turbulentnih časih visoke inlacije, večje negotovosti in geopolitičnih napetosti je bilo letos tudi razmerje med evropsko in ameriško valuto v znamenju izrazitih nihanj. Recimo, v začetku leta 2022 je bil evro vreden skoraj 1,14 dolarja, v začetku februarja pa je dosegel najvišjo letošnjo vrednost, skoraj 1,15 dolarja.
Z rusko invazijo v Ukrajino se je začel trend padanja evra, sredi poletja, 13. julija, pa je bila dosežena pariteta med obema valutama. Na najnižjo vrednost, manj kot 96 ameriških centov, je evro zdrsnil 27. septembra, nato pa se je, tudi zaradi ukrepanja ECB in splošnega slabljenja dolarja do glavnih valut, začel krepiti in v zadnjih treh mesecih je pridobil skoraj deset odstotkov svoje vrednosti do zelenega bankovca. Včeraj je bil tako vreden nekaj več dolar in šest centov, kar je sicer dobrih šest odstotkov manj kot na začetku leta.
• Evro je v letu dni v povprečju izgubil desetino kupne moči.
• ECB je od julija kar štirikrat zvišala obrestne mere.
• Evro bo z novim letom uradna valuta 350 milijonov ljudi v 20 državah.
Evro še vedno mlada valuta
Evrodežela bo sicer čez dva dni, z začetkom 2023, dobila že svojo 20. članico, sosednjo Hrvaško. S tem bo evro kot uradno valuto uporabljalo že okoli 350 milijonov Evropejcev. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je evro v svetovnem merilu še vedno precej mlada valuta, stara le 21 let. Evrski bankovci in kovanci so namreč prišli v obtok 1. januarja 2002, tedaj ga je prevzelo 12 držav, v Sloveniji pa smo ga kot prva nova članica Unije uvedli s 1. januarjem 2007.