V prestolnici je verjetno več kot tisoč brezdomcev
Projekt MOL Na Poljanski bodo zgradili novo zavetišče – Z brezdomci se ukvarjajo predvsem nevladniki
Ljubljanski župan Zoran Janković že nekaj časa obljublja novo, sodobno zavetišče za brezdomce, ki bo leta 2024 zraslo na Poljanski cesti. V pritličju štirinadstropne stavbe so predvideni jedilnica za skoraj 200 ljudi, zgledno velike sanitarije in pa skupni prostori za druženje. Prenočišče s skupnimi ležišči bo v prvem nadstropju, v drugem, tretjem in četrtem nadstropju pa bodo uredili bivalne enote različnih velikosti.
Ljubljana že dlje časa potrebuje sodobni center za brezdomce, saj je sedanji z jedilnico in prenočiščem premajhen in neprimeren v okviru celovitega pristopa reševanja problematike brezdomstva v prestolnici, saj njihovo število narašča.
V resnici nihče ne ve natančno, koliko brezdomcev se potika po ljubljanskih ulicah, pod katerimi napušči ali mostovi prenočujejo. Nekaj lokacij je tradicionalnih, denimo pod betonskimi nadhodi okoli dvorane Tivoli ali pa v skritih vogalih okoli muzejev in galerij na Metelkovi ulici. Hana Košan, predsednica Društva za pomoč in samopomoč Kralji ulice nam je zaupala, da dejansko ne obstaja nobena socialna statistika brezdomcev. »Tako čez palec ocenjujemo, da je v Ljubljani več kot tisoč brezdomcev. To sklepamo iz podatka, da se je k nam lani s takšno ali drugačno prošnjo v dnevnem centru oglasilo 793 različnih ljudi, brezdomcev. Ocenjujemo pa, da jih je zagotovo več,« pravi. Društvo Kralji ulice je bilo ustanovljeno leta 2005, danes zaposluje 33 ljudi.
Najprej stanovanje
Več kot tisoč brezdomcev je glede na velikost prestolnice veliko. Pri tem pa Košanova opozarja, da je Slovenija morda malce specifična. »Število brezdomcev v Ljubljani narašča tudi zaradi tega, ker v prestolnico prihajajo od drugod. Razlog je v tem, da je v drugih mestih in manjših kraljih ponudba storitev bistveno manjša, poleg tega lahko v večjem mestu ostaneš bolj neopazen. Ne nazadnje lahko na različnih lokacijah dobijo topel obrok in prespijo mrzlo ali deževno noč.«
Novo zavetišče za brezdomce na Poljanski ulici bo sicer izjemna pridobitev, vendar Hana Košan poudarja, da to za zmanjšanje števila brezdomcev ne bo dovolj. »Naš pristop oziroma koncept reševanja problematike je malce drugačen. Trenutno upravljamo 12 enot na sedmih lokacijah, kjer biva 33 ljudi. Menimo, da je treba brezdomni osebi najprej ponuditi stanovanje, varno, zasebno zavetje, zato izvajamo projekt nastanitvene podpore, ki temelji na konceptu 'najprej stanovanje' (angl. Housing first). Prenočišča s skupnimi ležišči so sicer dobrodošla, vendar od brezdomca, ki ima na voljo zgolj ležišče za čez noč, zjutraj pa mora stavbo zapustiti, ne moremo pričakovati, da si bo našel službo in normalno zaživel. Tudi življenje v sobi s štirimi prijatelji ni dober začetek urejanja trenutne situacije.« Omenjeni pristop so uvedli na Finskem, ki pa je tudi edina država, kjer število brezdomcev, očitno zaradi pravilnega pristopa, upada. Kot zanimivost naj spomnimo, da je kot posteljaš, to je tisti, ki le prenočuje na postelji, nekaj časa živel tudi Ivan Cankar na Dunaju.
Nasilje ne narašča
V zadnjem času so se v javnosti pojavile govorice, da postajajo brezdomci vse bolj nasilni. Nekateri občani so celo zatrjevali, da se v podhodih ne počutijo več varne, saj naj bi jih brezdomci nadlegovali. Hana Košan zatrjuje, da informacij o naraščanju nasilja nima. »V preteklih mesecih se je res dvakrat zgodilo, da je prišlo do spora med brezdomci, kar je odmevalo v javnosti, kaj več pa nismo zaznali. Po drugi strani pa res opažamo, da je stiska ljudi vse večja. In če si brezdomen, javnost to še prej opazi,« dodaja.
Velik problem so bolnišnice in psihiatrija
Poleg izdajanja časopisa Kralji ulice, ki ga pomagajo ustvarjati in prodajati tudi brezdomci, društvo uspešno sodeluje z zavetiščem za brezdomce in drugimi nevladnimi sorodnimi organizacijami, z Mestno občino Ljubljana, mestnim in republiškim stanovanjskim skladom, socialnimi službami in zdravstvenimi ustanovami. Medtem ko je sodelovanje s prvimi tremi institucijami dokaj uspe
Izgubljenemu brezdomcu moramo najprej ponuditi stanovanje, varno, zasebno zavetje.
Hana Košan,
Društvo za pomoč in samopomoč Kralji ulice
• Želijo si več sodelovanja in razumevanja v zdravstvenih ustanovah.
• Upadanje števila brezdomcev le na Finskem.
• Brezdomci iz drugih, manjših krajev, prihajajo v Ljubljano.
Društvo Kralji ulice je bilo ustanovljeno leta 2005, danes zaposluje 33 ljudi.
šno, Košanova pravi, da bi si želeli več sodelovanja in razumevanja v zdravstvenih ustanovah. »Kolikor toliko sodelujemo z enotami Zdravstvenega doma Ljubljana, večji problem so bolnišnice in psihiatrija. Imamo primere, ko mora brezdomec zaradi bolezni ali poškodbe ostati v bolnišnici. Ko je konec zdravljenja, ga odpustijo, pri čemer nikogar ne obvestijo, brezdomec pa nima kam, da bi do konca okreval. Tu bi si želeli več sodelovanja.« Zelo dobro sodelujejo tudi z Vincencijevo družbo dobrote, kjer pomagajo brezdomcem in jim celo razvažajo hrano na določene lokacije. Sicer pa je vprašanje brezdomcev v Sloveniji splošen problem. »Z njimi se ukvarjamo skoraj izključno nevladne organizacije, ni pa neke krovne strategije za brezdomce v državi,« še poudari Hana Košan.