Po klinih navzgor čisto do vrha
Bernard Arnault Neverjetni vzpon prvega človeka luksuzne skupine LVMH, ki ga je revija Forbes v začetku decembra razglasila za najbogatejšega zemljana
Kako je biti najbogatejši na planetu? Nepredstavljivo. Medtem ko se mnogim zdi, da vedo nekaj o razvpitem ameriškem milijarderju Elonu Musku, ki na očeh javnosti redno preizkuša meje svojega in našega vesolja, je Francoz Bernard Arnault precej bolj diskreten. Pred tedni ga je revija Forbes razglasila za najbogatejšega zemljana, a ga je že čez nekaj ur spet izpodrinil Američan. Predstavljati si je, da med njima ni tekme, kajti njuna biznisa sta svetlobna leta narazen, le svetovne medije vedno znova obsede lestvica z milijarderji, kdo je čisto na vrhu in kdo je zdrsnil z njega.
A koga ne bi zanimal neverjetni vzpon prvega človeka luksuzne skupine LVMH, najbogatejšega Francoza in Evropejca, ki ga je revija Forbes 7. decembra, ko je Elonu Musku na newyorški borzi padla Teslina delnica, razglasila še za najbogatejšega zemljana? Poslovno imetje družine Arnault je bilo ocenjeno na nepredstavljivih 185,1 milijarde dolarjev, dokler ni čez nekaj ur padlo na 184,7 milijarde. S 184,9 milijarde dolarjev jo je prehitel Musk.
Temni angel
O zdaj 73-letnem Bernardu Arnaultu je izšlo kar nekaj knjig, po večini skrbno prečiščenih in prijaznih. Francoski poslovnež se je leta 1949 rodil v odročnem Roubaixu na severu Francije, študiral na politehniki, potem pa 1978. prevzel družinsko podjetje, specializirano za javna dela, ki ga je preimenoval v Farinel in preusmeril v nepremičninske posle. Tri leta pozneje jih je poskusil razširiti v ZDA, od koder pa se je prav tako čez tri leta precej razočaran vrnil domov ... Mleko in med sta se mu začela cediti, ko je po tekstilni industriji vstopil v luksuz in se leta 1990 povzpel na čelo LVMH. Odtlej skupino ves čas spretno širi, 2011., denimo, je bilo njegovo poslovno imetje ocenjeno na 22 milijard evrov. Čeprav ves čas zelo pazi na podobo v javnosti, tudi na to, kako je predstavljena njegova navdihujoča zgodba o neverjetnem uspehu, so ga nekateri Francozi vsaj pred leti čutili kot nenasitnega kapitalističnega volka. O resničnem Bernardu Arnaultu so lahko manj všečno brali v sodno preganjani knjigi L'ange exterminateur: La vraie vie de Bernard Arnault (Albin Michel, 2003) zdaj že pokojnega novinarja Airyja Routierja; opisan je kot prijazen mož s poudarjeno temačno platjo, kot angel, ki uničuje, ker ga je strah, da bi ga uničili. A tako je bilo pred dvajsetimi leti, ko še ni bil na samem vrhu sveta. Zdaj ima v lasti tudi nekaj medijev, še več pa njegov zet Xavier Niel, zato najbrž ni možnosti za podrobno in kritiško gledanje pod prste.
Kreativnost in sodobne tehnologije
Vrtoglavo premoženje francoskega milijarderja določajo odlični rezultati luksuzne skupine LVMH (Moët Hennessy Louis Vuiton SE), ki jo vodi kot generalni direktor in je imela lani 12 milijard evrov dobička. Kriza jim je dala neverjeten pospešek, v zadnjem letu posluje sploh izjemno divizija pijače: Moët Hennessy, ki potiska z vini, peninami in žganimi pijačami, kakor so zapisali v Le Figaroju, navzgor še druge sektorje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so se skupno pohvalili s prodajo v višini 56,5 milijarde evrov, kar je 28 odstotkov več kot v istem obdobju lani, v tretjem trimesečju je bila globalna prodaja večja za petino; prav izvrstna je v Evropi, ZDA in na Japonskem.
Pred tedni so v francoski reviji Challenges poudarili, kako zelo skupina LVMH stavi na inovativnost in kreativnost, zato močno podpira startup sceno. Tudi Bernard Arnault rad ponovi, da je njihov uspeh povezan z desno in levo polovico možganov: ker sta v lepem ravnovesju. Po eni strani da je pomembno odkrivati vedno nove talente in sproščati kreativnost, po drugi strani je ključno postavljati v ospredje najbolj dovršeno digital
Uspeh Bernarda Arnaulta je eden najlepših v zadnjih tridesetih letih. Potem ko se je leta 1985 povzpel na čelo znamke Christian Dior, je postal eden najbogatejših Francozov že konec osemdesetih let.
no tehnologijo, kar naprej inovirati. Že sedanjost, ne le prihodnost, je v personaliziranem pristopanju k stranki v virtualnih trgovinah, v izdelkih, digitalno naročenih in narejenih za posameznika, po njegovem okusu, potem pa analogno dostavljenih na dom. Ker ne sme biti napak, roboti preizkušajo zadrge na torbicah znamke Louis Vuiton tudi do 36.000-krat: tako testirajo vzdržljivost, kakor preverjajo tudi drgnjenje s plašči različnih materialov in odzivanje na vreme in podnebje; vendarle jih prodajajo po vseh koncih sveta.
Lestvice, vzpenjanje in padanje
O največjem milijarderju na stari celini in planetu vedo Francozi še to, da se je poročil dvakrat in ima pet otrok. Vsi so vključeni v podjetniški imperij: prvorojenka Delphine je pomočnica generalnega direktorja v hiši Louis Vuiton, sin Antoine, prav tako iz prvega zakona, je po novem generalni direktor holdinga, ki nadzira LVMH, najmlajši sinovi – Alexandre, ki je generalni direktor v Rimowi, Frédéric, izvršni direktor v TAG Heuer, in Jean – so iz drugega zakona, po izobrazbi inženirji in veliki navdušenci nad novimi tehnologijami. Po očetu so, tako piše Challenges, ki je v 40-odstotni lasti družine Arnault, podedovali poslovno žilico in pogum, da tvegajo.
Bernard Arnault kaže svoj odnos do življenja in Francije kot lastnik številnih vinogradniških posestev in znamk vina, leta 2019 so kupili Château Galoupet, denimo. Brati je prav tako, da je blizu politiki in da prijateljuje z nekdanjim konservativnim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, pa da je zaradi Françoisa Miterranda kot mlad podjetnik odšel v ZDA: socialistov predvolilni program o nacionalizaciji nekaterih panog industrije in celotnega bančnega sektorja, o 35-urnem delovniku ... ga je pregnal v ameriške sanje o uspehu. Menda še vedno igra tenis in klavir, ki se ju je naučil v otroštvu, nasploh ima rad umetnost, pianistka je tudi njegova sedanja žena, Kanadčanka Hélène Mercier.
Podobno kakor za nekaj ur 7. decembra je Bernard Arnault zasedel prvo mesto na lestvici najbogatejših zemljanov že maja lani, potem pa zaradi dinamike Tesline delnice spet zdrsnil za mesto nižje. Le kaj si, nadbogat, kot je, lahko misli o medijski obsedenosti z lestvicami in vzpenjanju največjih milijarderjev po klinih navzgor čisto do vrha in padanju z njih? Morda to, da padec ni najbolj prava beseda. Kako lahko boli skoraj pol milijarde dolarjev v nekaj urah gor in dol ...