Zlati glas razuma v deželi nogometne strasti
Lionel Scaloni Za podvig Argentine na mundialu v Katarju ima velike zasluge njen selektor, ki ga Diego Maradona ni odobraval
Huronsko navdušenje po osvojitvi naslova svetovnega prvaka v nogometu se je v Argentini zavleklo čez božič, zaznamovalo bo tudi silvestrovo in se zlepa ne bo povsem poleglo. Lionel Messi je končno postal nesmrtni junak množic, nihče pa ne more zanikati niti velikih zaslug selektorja Lionela Scalonija. Pred štirimi leti ga je 99 odstotkov rojakov pričakalo z veliko mero skepse, zdaj vsi molijo, da bo ostal na čelu reprezentance, ki jo navijači imenujejo kar Scaloneta. Pogodba mu bo namreč potekla jutri opolnoči.
Predsednik Argentinske nogometne zveze Claudio Tapia je resda že septembra naznanil, da bo Scaloni vodil izbrano vrsto vsaj do SP 2026 v Kanadi, Mehiki in ZDA, toda do uradne potrditve načelnega ustnega dogovora še ni prišlo. Vsi so najprej usmerili misli na boje v Katarju, nato na veliko slavje v domovini, slednjič pa so družno ugotovili, da so razmere bistveno drugačne, kot so bile pred tremi meseci. Scaloni že doslej ni sodil med reveže, z 2,6 milijona evrov letnega prejemka je bil sedmi najbolje plačani selektor na letošnjem mundialu, toda kot arhitekt šampionske zasedbe, v kateri so bile njegove poteze jasno vidne, bi si zaslužil še več.
Hans-Dieter Flick (Nemčija) s 6,5 milijona evrov plače in Gareth Southgate (Anglija, 5,8) sta bržkone nedosegljiva. Lahko pa bi prišel na dosedanjo raven Didierja Deschampsa (Francija, 3,8), Titeja (Brazilija, 3,6), Louisa van Gaala (Nizozemska, 2,9) in mehiškega stratega Gerarda Martina (2,9). Scaloni naj bi hkrati zahteval še boljši organizacijski ustroj za vse argentinske reprezentance, seveda pa ni pozabil niti na svoje pomočnike.
Pablo Aimar, Roberto Ayala in Walter Samuel so veliko zaslužili že med vrhunskimi igralskimi karierami pri argentinskih velikanih Boci Juniors in River Platu ter uspešnih evropskih klubih. Toda pri ohranjanju plačilnih razmerij je treba biti vedno previden. Ne nazadnje se je trener z vzdevkom Caballo (Konj) obkrožil z njimi zaradi velikega nezaupanja, ki ga je pričakalo ob prevzemu krmila po SP 2018, na katerem je bil pomočnik selektorja Jorgeja Sampaolija, s katerim je sodeloval tudi pri Sevilli.
Scaloni je bil takrat star 40 let in ni imel niti večjih trenerskih izkušenj niti slovitega igralskega imena. Bil je član moštva, ki je leta 1997 zmagalo na SP za igralce do 20. leta ob Juanu Riquelmeju, Estebanu Cambiassu, Leandru Cufreju in Aimarju, z Deportivom iz La Coruñe je bil leta 2000 španski prvak in dve sezoni pozneje pokalni zmagovalec, v lepem spominu so ga ohranili tudi pri West Hamu, Racingu iz Santanderja, Laziu, Mallorci in Atalanti, a vendarle brez udarnega presežka. V dresu članske argentinske reprezentance je dobil priložnost na sedmih tekmah, na SP 2006 je proti Mehiki igral skupaj s takrat 19-letnim Messijem.
Demantiral tudi Maradono
»Saj je v redu fant, toda ne bi mu zaupal niti usmerjanja prometa v križišču,« je ob njegovem izboru za selektorja vzrojil tudi legendarni Diego Maradona, a zaradi smrti pred dvema letoma ni dočakal, da bi ga Scaloni demantiral z dejanji. Krepko pomlajeno Argentino je doslej vodil na 57 tekmah ter z njo iztržil 37 zmag in 15 remijev ob
• Lionel Scaloni se je na SP dokončno zasidral v srcih Argentincev.
• Pričakal ga je dvom, zdaj vsi molijo, da bo ostal selektor prvakov.
• Lani južnoameriški prvak, letos do Finalissime in svetovnega naslova.