Stavka in protest zaradi plačnih nesorazmerij
Javni sektor Zdravniki, pomočnice in pomočniki v predšolski vzgoji ter sodniki bodo prihodnji teden opozorili na nezadovoljstvo s svojim položajem
Čeprav je vlada za lani in letos predvidela več kot 660 milijonov evrov za zvišanje plač uslužbencem – 612 milijonov za vse zaposlene v javnem sektorju in še približno 51 milijonov posebej za zdravstvo in socialno varstvo – je več poklicnih skupin nezadovoljnih, zlasti zaradi nesorazmerij med njihovimi dohodki in po njihovem mnenju primerljivimi delovnimi mesti. Prihodnji teden bodo svoje nezadovoljstvo izrazili zdravniki z enodnevno stavko, pomočnice in pomočniki vzgojiteljic in vzgojiteljev s protestom, sodniki pa se bodo sestali na izrednem občnem zboru svojega društva, v katerem je slišati tudi pozive po stavki.
Vladne napovedi, da bodo z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kjer bodo s stebri za različna področja sistemsko na novo postavili temelje za pravičnejše vrednotenje dela, očitno niso dovolj za več poklicnih skupin, ki poskušajo opozoriti na svoj položaj. Res pa je, da se pogajanja o sistemskih spremembah sploh še niso začela, čeprav so na pristojnem ministrstvu za javno upravo pripravo izhodišč načrtovali že za november, sindikati pa svarijo, da je mejnik 30. junij, ki so si ga določili, veliko preveč ambiciozen za tako zapletena strukturna vprašanja.
Zdravniki bodo 11. januarja ustavili delo
Prebivalci bodo najbolj neposredno občutili stavko, ki jo zdravniki napovedujejo za 11. januar. Eden od vzrokov, zakaj nameravajo ustaviti delo, je, da bodo z zadnjim sporazumom, ki ga je vlada podpisala s sindikati zdravstva in socialnega varstva (Fides ga ni), zdravniki deležni različnega zvišanja plač – večina mladih zdravnikov skupaj do pet plačnih razredov oziroma približno 20 odstotkov, velik del izkušenih specialistov pa bo prejel le dva dodatna razreda oziroma dobrih osem odstotkov – s čimer, po prepričanju sindikata Fides, nastajajo nove anomalije. Med njihovimi stavkovnimi je okvirna ocena inančnih učinkov zvišanj plač v javnem sektorju zahtevami so takojšnja naslovitev plačnih nesorazmerij znotraj zdravstvenih timov, brez ustvarjanja novih nesorazmerij znotraj zdravniškega poklica. Do 1. aprila pričakujejo enako zvišanje za vsa zdravniška in zobozdravniška delovna mesta, predlagajo ga v višini pet plačnih razredov, torej 20 odstotkov. Zahtevajo tudi določitev jasne karierne poti zdravnikov. Po besedah Gregorja Zemljiča, glavnega pogajalca Fidesa, bo stavka preklicana le, če bo do 11. januarja podpisan stavkovni sporazum. Ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu se stavka zdi povsem nepotrebna.
S protestom v središču Ljubljane bodo 14. januarja dostojne dohodke zahtevali pomočnice in pomočnice vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok, med katerimi jih večina prejema minimalno plačo. Na shodu, ki od geslom Moja odgovornost ni minimalna želijo sporočiti, da so njihove plače nesprejemljivo nizke, zahtevno in odgovorno delo, ki ga opravljajo, pa razvrednoteno. Prepričani so, da se brez javnega in množičnega izraza nezadovoljstva ne bo spremenilo nič, saj ocenjujejo, da se pogajanja z resornim ministrstvom že nekaj mesecev ne premaknejo z mrtve točke. »Obe splošni stavki, tako v zdravstvu kot v šolstvu, je ta vlada podedovala, z zaposlenimi v zdravstvu je že sklenila stavkovni sporazum, medtem ko se z nami resna pogajanja sploh še niso začela, čeprav podatki kažejo, da so zaostanki pri vrednotenju dela v vzgoji in izobraževanju dramatični,« je na neenako obravnavo opozoril Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza.
Sodniki zahtevajo zvišanje plač
Posebej naveličani odgovorov, naj počakajo na novo sistemsko ureditev plačnega sistema, so sodniki, ki s statistikami dokazujejo, da so njihove plače nesorazmerno nizke tako glede na mednarodne primerjave, vezane na GDP in povprečne plače, ter tudi glede na funkcionarje izvršne in zakonodajne veje oblasti in javne uslužbence na primerljivih delovnih mestih. Pomemben vidik načela neodvisnosti je tudi materialna neodvisnost sodnikov, so spomnili sogovornike več vlad, ki so se zvrstile od leta 2012, ko so se jim zadnjič spremenile plače. Med njihovimi osnovnimi zahtevami so zvišanje plač za povprečno tri plačne razrede oziroma 12 odstotkov in dodatek za nezdružljivost funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti. Na izredni občni zbor sodniškega društva, ki bo 10. januarja, so povabili tudi več odločevalcev.
Na ministrstvu za javno upravo menijo, da, glede na to, da je ena prvih stvari te vlade obuditev socialnega dialoga, pogajanja pa že ves čas potekajo, »protest in stavka kateregakoli dela javnega sektorja oziroma poklicne skupine nista upravičena in ne pripomoreta k boljšemu servisu in storitvam za državljane, za kar si vlada intenzivno prizadeva z vključujočim in širokim ter konstruktivnim dialogom pri snovanju dolgoročne prenove sistema, h kateremu vabi vse deležnike«. »Predvsem v primeru stavke gre za skrajno sredstvo in odločitev zanj je med dvigom plač nerazumljiva,« so zapisali na ministrstvu.
• Stavka zdravnikov bo preklicana le, če bo do 11. januarja podpisan sporazum.
• Pomočnice in pomočniki vzgojiteljic in vzgojiteljev bodo protestirali v Ljubljani.
• Izredni občni zbor sodniškega društva bo 10. januarja.