Po vse več zdravil v tujino, denar po dveh mesecih
Pacienti v stiski Čedalje več motenj v preskrbi – Trenutno primanjkuje 275 zdravil
Ker so se v Sloveniji povečale motnje pri preskrbi z zdravili ali pa določenih zdravil pri nas sploh ni, si jih oboleli posamezniki kupujejo v tujini. Da dobijo povrnjen denar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), lahko mineta tudi dva meseca. Razliko morajo zahtevati še od zavarovalnic za dopolnilno zavarovanje. Število bolnikov, ki pri nas ne dobijo zdravila, ki jim ga je predpisal zdravnik, se povečuje. Po nakupe se zato odpravljajo v sosednje države, vlogo za povrnitev stroškov nakupa pa nato vložijo na ZZZS. Tam pa je postopek obravnave dolgotrajen, saj poteka po zakonu o upravnem postopku. ZZZS posamezniku izda odločbo s podpisoma dveh uradih oseb, s katero mu upraviči povračilo stroškov: od nakupa zdravila do takrat, ko ga plača ZZZS, lahko torej mineta dva meseca. A ker ZZZS povrne le znesek iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora zavarovanec razliko do celotne vrednosti nakupljenih zdravil uveljavljati še pri zavarovalnici, kjer ima sklenjeno dopolnilno zavarovanje. Tam pa, po izkušnjah naših virov, steče zadeva precej hitreje: od vloge do plačila mine le nekaj dni. Zavarovanec dobi povrnjeno samo ceno zdravila, potnih stroškov in stroškov pošiljanja pa ne.
Preden bolniku vrnejo ves denar, zdravila že porabi, zato mora v nov postopek. Zdravnika ponovno zaprosi za potrdilo, da je upravičen do zdravil, ki jih pri nas ni, nato se odpravi po nakup v tujino ali poišče kakšno drugo rešitev in ponovno vloži vlogo za povračilo stroškov nakupa.
Pobuda za poenostavitev postopkov
Bi se postopki za povračila stroškov lahko poenostavili vsaj za tista zdravila, za katera je prijavljena dolgotrajnejša motnja v preskrbi? Na ZZZS odgovarjajo, da bodo proučili možnosti za skrajšanje oziroma poenostavitev teh postopkov.
Leta 2021 je približno 83 oseb podalo 125 vlog za povrnitev stroškov nakupa, leta 2022 pa so prejeli že 577 vlog od 503 oseb.
Vloge zavrnejo le izjemoma, morda le, če zavarovana oseba kupi večjo količino zdravila, kot je predpisana na receptu. V tem primeru se povrne le strošek za količino zdravila, ki ustreza predpisu na receptu.
Katera zdravila pa so se lani in predlani največkrat kupovala v tujini? Leta 2021 je bilo največ vlog za zdravila inovelon (za zdravljenje epilepsije), stesolid oziroma zdravila z učinkovino diazepam (za zdravljenje epileptičnih napadov pri otrocih). Leta 2022 pa arava (revmatološke bolezni), rivotril (za nevrološke in psihiatrične bolezni), plavix in obliži versatis.
Že leta 2020 je bilo, na primer, prijavljeno stalno prenehanje opravljanje prometa s stesolidom. Arava naj bi bila dosegljiva že konec januarja, a poznavalci trga dvomijo, da bo res. Rivotrila in plavixa pri nas od oktobra lani ni, versatisa pa ni bilo od 1. februarja 2013 do 15. novembra 2022, je razvidno s seznama zdravil na trgu Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Ko smo ta seznam zadnjič prečesavali 28. maja 2022, je bila motnja v preskrbi prijavljena pri 220 zdravilih, zdaj je teh prijav že 275. Na JAZMP pričakujejo, da se bo trend počasi obrnil, saj proizvajalci za januar napovedujejo 60 vrnitev zdravil na trg, do konca marca še dodatnih 50. »Pri tem morda ni odveč poudariti, da se je istočasno povečalo število zdravil na trgu (zdaj 4909, pred štirimi leti 4552).«
Zdravila, ki jih trenutno ni, a zanje obstajajo enakovredna in primerljiva zdravila, pacienti precej lažje pogrešajo kot tista, za katera se izkaže, da jih na našem trgu sploh ne bo več.
• ZZZS pri vrnitvi stroškov za zdravila odloča po zakonu o upravnem postopku.
• Tak postopek je za zavarovance zamuden.
• Motnje v dobavi zdravil velikokrat povzroči pomanjkanje učinkovin.
Prevelika odvisnost od Kitajske
Analiza na ravni EU, ki jo je pred časom naredilo Evropsko združenje veletrgovcev s polnim obsegom delovanja (GIRP), je pokazala, da so prav težave pri proizvajalcu najpogostejši vzrok za motnje v preskrbi trga z zdravili. »Vzroki so različni in kompleksni, kot so kompleksne regulacija, proizvodnja in distribucija zdravil.« Med možnimi vzroki je največkrat pomanjkanje učinkovin in pomožnih snovi na globalnem trgu, razkorak med izdajo in predvidenim povpraševanjem ...
Craig Kennedy, globalni vodja, odgovoren za upravljanje dobavne verige iz centrale farmacevtske družbe MSD v ameriškem New Yerseyju (družba je v ZDA in Kanadi znana kot Merck & Co., Inc.), je pred kratkim za Delo govoril o tem, kako pomembno je imeti različne vire dobav: »Povpraševanje po surovinah se je v zadnjih letih povečalo za petkrat, dobava je postala dražja, težja in nepredvidljiva. V takih razmerah moramo poskrbeti, da bodo imeli pacienti dostop do naših zdravil vsaj dve leti, torej moramo misliti na primerne zaloge. Naši proizvodi morajo biti sterilni, zato je treba učinkovine prečistiti. Hitro se zgodi, da tako sestavine kot iltri, s katerimi jih prečiščujemo, prihajajo iz Kitajske.«
Na Kitajskem proizvedejo 60 odstotkov vmesnih farmacevtskih izdelkov. Evropa je od 80- do 90-odstotno odvisna od Kitajske pri vseh sestavinah za zdravila in 33-odstotno pri aktivnih učinkovinah.
Zato si niti v najbolj groznih sanjah ne želimo predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi Kitajska prepovedala izvoz teh izdelkov. Leta 2018 je Kitajska, denimo, pomenila kar 95 odstotkov ameriškega uvoza