Da vrhunski glasbeniki ne bi igrali sami sebi
Glasbene šole Skoraj 14 odstotkov učencev se glasbeno izobražuje, a jih na koncertih klasične glasbe skoraj ni
Eko sklad je v petek v uradnem listu objavil nova poziva: za nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo in za skupne naložbe v ogrevanje v stavbah s tremi deli in več.
Poleg tega je objavil spremenjen javni poziv za nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za električna vozila. K. H.
Slovensko glasbeno šolstvo, ki ima več kot 200-letno tradicijo, je eno bolj kakovostnih. To potrjujejo številni izjemni glasbeniki, ki uspešno delujejo doma in v tujini, igrajo v najboljših svetovnih orkestrih. V glasbenih šolah je letos 13,8 odstotka vseh osnovnošolcev. Kljub velikemu številu šolajočih se v glasbenih šolah pa se to ne kaže v obisku koncertov.
Po podatkih ministrstva za izobraževanje je v tem šolskem letu v osnovnih glasbenih šolah 26.785 učencev, na srednji stopnji pa se izobražuje 870 dijakov. Kje so vsi ti učenci, se med drugimi sprašuje generalni sekretar Glasbene mladine Slovenije in donedavni predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt: »Glasbeno šolstvo v Sloveniji je na zelo visoki ravni na vseh ravneh izobraževanja. Ob odličnih rezultatih bi v širšem družbenem smislu pričakovali, da se ti otroci v glasbo zaljubijo in jo potrebujejo. Vendar se to v procesu odraščanja izgubi, kajti skoraj vsepovsod imamo težave z obiskovalci oziroma z obiskovanjem koncertov umetniške glasbe.«
Recepta, kako razmeroma veliko število šolajočih se v glasbenih šolah obrniti v prid obisku koncertov, nima nihče, razlaga Firšt. Želi si, da bi v učnih načrtih glasbenega šolstva več časa namenili informiranju o dobri glasbi, potrebi po poslušanju glasbe v živo: »Čeprav je glasbeno šolstvo res dobro in nekateri dosegajo izjemne rezultate, to ne bo dosti pomagalo v prihodnosti, če bo ta izraziti talent in izjemno šolani glasbenik igral samemu sebi. Za zdaj situacija še ni tako dramatična, ampak gre v to smer. To je problem celotne družbe; odsotnost zahtevnejših vsebin, ko je vse hitro in instant.«
Vse odvisno od učiteljev
Na ministrstvu za izobraževanje pojasnjujejo, da sta v osnovnih šolah pri glasbeni umetnosti v učnih načrtih od 6. do 9. razreda vključeni poslušanje glasbenih primerov ter izvajanje skladb oziroma odlomkov iz znanih klasičnih del. Za pevski zbor je tako v osnovni kot v srednji šoli sistemizirano delovno mesto, v osnovnih šolah je en kulturni dan, v srednjih šolah pa obvezne izbirne vsebine, kjer je možnost izbire koncerta. A vse to je odvisno od učiteljev oziroma samih šol, za kaj se odločijo. Firšt pravi, da obstajajo dobre prakse: »Na Novogoriškem so otroci vsako leto deležni komentiranih šolskih koncertov, programi Glasbene mladine so zelo iskani. Obstajajo pa tudi bele lise po Sloveniji, kjer tega sploh ni. Dober primer zadnjih let je Murska Sobota, kjer so zavoljo glasbene šole koncerti pravih umetnikov dobro obiskani. Gotovo je še nekaj primerov dobre prakse, ampak več je tistih drugih.«
Predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Radmila Bikić Magdić pravi, da je vzgoja otrok na področju glasbene umetnosti »sistemsko zelo dobro urejena«, praksa pa je različna. Nekatere šole načrtujejo in organizirajo sezono šolskega glasbenega abonmaja, »ponekod učenci prejmejo tudi 'koncertne knjižice', v katere lahko zapisujejo vtise in vodijo evidenco obiskov, po zaključku sezone abonmaja so tudi nagrajeni«. Drugod ni ničesar. Pozna se tudi oddaljenost šol od večjih središč, včasih manjši kraji nimajo primernega prostora, da bi glasbenike povabili v goste.
Kultura za zdravje
Ministrstvo za kulturo je lani s Slovenskim glasbenoinformacijskim centrom, Zavodom RS za šolstvo, ministrstvom za izobraževanje, kulturnimi ustanovami in ustvarjalci na področju glasbe začelo
870
dijakov je na dveh konservatorijih in treh umetniških gimnazijah
snovati priporočila za izvajanje kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje na področju glasbe. Kot so odgovorili z ministrstva za kulturo, bo poudarek na dejavnostih v vzgojno-izobraževalnem procesu pa tudi na motivaciji za obisk koncertov in drugih glasbenih dogodkov v prostem času: »K navduševanju otrok in mladih za obiske koncertov in drugih glasbenih dogodkov zagotovo lahko veliko pripomorejo strokovni delavci v vrtcih in šolah ter glasbenih šolah, tako da mlade (pa tudi njihove starše) informirajo o ponudbi, z njimi obiščejo kulturne dogodke, povabijo ustvarjalce v vrtce in šole ter jih tako navdušijo tudi za obištevilo obiskovalcev, v milijonih ske v prostem času. Prav tako pa bodo morale kulturne ustanove poiskati nove poti za obveščanje in navduševanje rednih in novih obiskovalcev ter pri tem seveda skrbeti za kakovostno in raznoliko ponudbo.«
Bikić Magdićeva meni, da je ključna vzgoja staršev: »Prepričana sem, da na obiskovanje koncertov vplivajo tudi navade okolja, v katerem odraščamo.« Firšt pa pripomni, da bi se morale v vzgojo prihodnjega občinstva glasbene šole bolj vključiti: »Da bi se zavedali pomena zgleda učiteljev in pomena obiskovanja dogodkov z živo glasbo.« Z ministrstva za kulturo dodajajo, da vseživljenjsko spremljanje in ukvarjanje s kulturo in umetnostjo vplivata na naš celotni razvoj, zdravje in počutje, kar potrjujejo tudi rezultati raziskav v metaanalizi Svetovne zdravstvene organizacije in analize raziskav v evropskem projektu Kultura za zdravje, ki so jih predstavili v evropskem parlamentu konec novembra.
• Glasbeno šolstvo pri nas deluje že več kot 200 let.
• Veliko število otrok v glasbenih šolah se ne kaže v obiskih koncertov.
• Pri navduševanju za poslušanje glasbe v živo ključen zgled staršev in strokovnih delavcev.