Življenje s covidom po kitajsko
Pandemija V treh letih, odkar je dr. Li Wenliang opozoril na pojav nenavadne bolezni, oblast pa ga je zaradi tega priprla, se ni nič spremenilo
Zdravstvena oblast na Kitajskem je vladam velikih mest, kot sta Peking in Šanghaj, ukazala, naj testirajo odpadne vode, ki se stekajo iz gospodinjstev, da bi potrdili prisotnost koronavirusa, še preden bi se ta znašel v obratih za reciklažo. »Nadzor nad kanalizacijo« je ena od metod spremljanja stopnje okuženosti prebivalstva pa tudi odkrivanja novih sevov virusa, ki so jo v zahodnih državah izvajali od začetka pandemije.
Toda Kitajska se šele zdaj uči živeti s covidom, za kar je, kot je bilo navedeno v včerajšnji izdaji časopisa China Daily, vzpostavil pogoje sam virus, s tem ko se je zmanjšala njegova patogenost, razmere pa tako spremenile, da so okužbo iz bolezni A, za kakršno je veljala v minulih treh letih, prekvaliicirali v bolezen B.
Od 8. januarja bodo covid-19 v kitajskem jeziku imenovali »nova okužba s koronavirusom«, namesto »nova pljučnica, ki jo povzroča koronavirus«. Čeprav to v državnih medijih prikazujejo kot zmago glede na nizko stopnjo resnih primerov in »najnižjo stopnjo smrtnosti«, je družba za obdelavo podatkov Airinity, ki ima sedež v Veliki Britaniji, zatrdila, da na Kitajskem vsak dan umre okoli 9000 ljudi. Strokovnjaki omenjene družbe so navedli, da so to izračunali na podlagi modela, ki temelji na podatkih območnih vlad, še preden je osrednja kitajska oblast spremenila deinicijo smrti zaradi covida.
Decembra je moralo biti na Kitajskem najmanj sto tisoč smrtnih primerov in najmanj 18,6 milijona okuženih. Do polovice januarja bi se lahko število na novo okuženih dnevno povečalo na 3,7 milijona, do 23. januarja je mogoče pričakovati, da bo za covidom-19 skupno umrlo 584.000 ljudi.
Vse več držav po svetu je uvedlo ukrepe za nadzor prihodov potnikov iz Kitajske. Za nekatere države je dovolj že negativen PCR-test, opravljen v 48 urah pred odhodom, v drugih pa zahtevajo testiranje na letališču takoj po prihodu. V Maroku so od včeraj prepovedali vstop potnikom iz Kitajske, in to neodvisno od njihovega državljanstva.
Tajvanska pomoč
Na Tajvanu od 1. januarja od potnikov, ki z letalom pripotujejo iz Kitajske, pa tudi tistih, ki na otok priplujejo z ladjo, zahtevajo, naj na letališču ali v pristanišču takoj opravijo PCR-test. Prvega dne novega leta je bilo med potniki, ki so iz Kitajske pripotovali na Tajvan, 28 odstotkov pozitivnih na covid-19. Tisti z blagimi simptomi bolezni morajo za pet dni v izolacijo, za tiste s hujšimi simptomi pa organizirajo prevoz v bolnišnico. Omenjeni ukrepi veljajo predvsem za Tajvance, ki se vračajo s poslovnega potovanja, in Kitajce, ki pripotujejo na otok, da bi obiskali sorodnike. Za turiste iz Kitajske je prečkanje meje še vedno prepovedano.
Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je te skrb zbujajoče razmere izkoristila za to, da je Kitajski ponudila pomoč pri vzpostavitvi nadzora nad covidom, glede na to, da imajo njena vlada in zdravstveni strokovnjaki s tem veliko izkušenj. Nekaj dni pred začetkom novega leta je pozvala vodstvo v Pekingu, naj ohrani mir in stabilnost nad Tajvansko ožino, vendar s kitajske strani ni bilo odgovora.
Kitajska je lani celo dvakratno povečala število bojnih letal, ki so vstopala v zračno obrambno območje Tajvana, katerega obrambno ministrstvo je zatrdilo, da je to zračno črto preletelo 1727 kitajskih letal, vključno s 101 bombnikom, ki lahko ponesejo jedrske konice. Lani so v zračnoobrambno identiikacijsko območje prvič prileteli tudi kitajski droni – skupno jih je bilo 71 –, s čimer je vodstvo v Pekingu pokazalo prav to, da se noče pogajati s Tsai Ing-wen. Kitajsko politično vodstvo upa, da bo na prihodnjih volitvah izgubila oblast.
Xijeva pirova zmaga
Po drugi strani poskušajo tudi Tajvanci (kot mnogi drugi) oceniti, koliko avtoritete bo zaradi sedanjih razmer in zmede, ki je nastala, ko so tako rekoč čez noč odpravili epidemiološke ukrepe, izgubil kitajski partijski in državni voditelj Xi Jinping. Skupna ugotovitev je, da je najboljše, kar lahko iz takšnega preobrata pričakuje Xi Jinping, težka pirova zmaga. Da je njegova verodostojnost načeta, se je pokazalo tudi v njegovem televizijskem novoletnem nagovoru nacije, v katerem je zatrdil, da je za partijo in državo najpomembnejše ohranjanje življenj. Večina državljanov se je
100.000
smrtnih primerov zaradi covida-19 naj bi bilo decembra na Kitajskem ob tem grenko nasmihala. V nekaterih krematorijih so izbruhnili spopadi med zaposlenimi in sorodniki preminulih, katerih posmrtni ostanki dolge tedne čakajo v prenatrpanih mrtvašnicah. Covidne bolnišnice so poimenovali »pandemični gulagi«, zaradi slabih razmer, v katerih obravnavajo bolnike in člane zdravstvenega osebja.
Je pa Kitajska kljub temu dan pred tem, ko se je Xi Jinping pojavil na televiziji, prijavila en smrtni primer, v China Dailyju pa so zatrdili, da se je leta 2021 povprečna življenjska doba Kitajcev povečala s 77,93 na 78,2 leta. Seveda je bila to replika na razmere v ZDA, kjer se povprečna življenjska doba krajša, deloma zaradi visoke smrtnosti zaradi covida, deloma pa zaradi drugih bolezni in odvisnosti, ki na ta trend vplivajo že dlje časa.
Tako kot je bila politika »ničtega covida« del partijske propagande, je tudi »življenje s covidom« spolitizirano do nedovoljenih meja.
In tako kot so januarja pred tremi leti v Wuhanu privedli otalmologa Li Wenlianga, ko je opozarjal na pojav nove bolezni, o kateri se ni vedelo, za kaj gre, se tudi zdaj prikrivajo dejstva. Celo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ne ve, kaj točno se na Kitajskem dogaja z virusom. Znova narašča državljanska neposlušnost in številni Kitajci častijo dr. Lija, ki so ga okužili bolni pacienti, tako da je februarja 2020 preminil. Problem je v tem, da je takrat umrla tudi resnica o koronavirusu. Zato je pirova zmaga nad pandemijo najboljši izid, ki ga lahko pričakuje ne le Kitajska, temveč tudi ves svet.
Prvega dne novega leta je bilo med potniki, ki so iz Kitajske pripotovali na Tajvan, 28 odstotkov pozitivnih na covid-19.
• Kitajska se šele zdaj uči živeti s covidom.
• V krematorijih izbruhnili spopadi med zaposlenimi in sorodniki preminulih.
• Svetovna zdravstvena organizacija ne ve, kaj se dogaja z virusom.