Vrtoglavo visoki računi za elektriko in plin uničujejejo posel
Francija Cene gredo v nebo, država pomaga, a ne dovolj
Cene elektrike v Franciji letijo v nebo, z njimi pa tudi skrbi Francozov. Vse več je pričevanj podjetnikov, denimo gostincev, da so že ali bodo morali zapreti lokal, ko pa niso sposobni poravnati tekočih stroškov. Niso se samo podvojili ali morda potrojili, ampak celo več kot popeterili, tudi podeseterili, hude posledice pušča že mesece prav tako inlacija. Kako potem poslovati naprej?
Pri BFM TV so pred dnevi opozorili na 31-letnega chefa Adriena Soroja, ki je bil prisiljen zapreti restavracijo v vasici Paulin v departmaju Dordogne. Michelinova zvezdica, ki jo je z ekipo dobil 2020., slabo leto po odprtju, mu ni »pomagala«, posel je moral zapreti, delo pa je izgubilo sedem zaposlenih za določen čas in še 15 za nedoločen čas. V »normalnih časih« bi lahko šlo vse kot po maslu, vsaj nakazovalo se je tako, če ne bi tudi Soroju prekrižala načrtov korona: v zdravstveni krizi je moral lokal začasno zapreti, pomoč države ni zadoščala, da bi ponovno na polno zagnal kuhinjo, sploh ker je tudi v Franciji veliko pomanjkanje gostincev – po podatkih sindikata hotelirjev in gostincev jih potrebujejo najmanj 200.000 – in mu v banki niso več bili pripravljeni posoditi denarja.
Najprej so se nenormalno podražile osnovne sestavine, denimo sladkor in maslo, zatem še plin in elektrika. Ko je pred štirimi leti odprl lokal, ga je prvi stal 800 evrov in druga 1000 evrov na mesec, na zadnjem mesečnem računu tik pred zaprtjem je odštel za plin 2300 evrov, za elektriko pa 6000 evrov. Podobnih primerov, o katerih pišejo francoski mediji, je še več: Stéphane Desprat, lastnik pariške restavracije Le Carladez, na primer, vse težje vodi posle, ko pa mu je račun za elektriko poskočil s 1500 na 19.000 evrov na mesec ... Državo je poklical na pomoč prav tako Julien Pedussel, pek iz Rieuxa v departmaju Oise, ki je, menda kljub pomoči države, novembra plačal 6000 evrov za elektriko, decembra pa že 12.000. Za orientacijo: pred krizo ga je stala 1800 evrov na mesec, prometa ima približno za 20.000 evrov. Pa naj preživi, kdor zna, še prej pa da redno plačo zaposlenim, poplača dobavitelje in pokrije druge stroške.
Vladno obvladovanje krize
Po drugi strani država ne stoji križemrok. Kakor so zapisali v Le Mondu, je lani namenila več kot 40 milijard evrov, da bi pomagala tako gospodinjstvom kot nekaterim podjetjem pri plačevanju računov za elektriko in plin, letos pa naj bi to pomoč nadaljevali: predvidenih je 21 milijard evrov. Za gospodinjstva se bo elektrika 1. februarja podražila za največ 15 odstotkov (lani se je za 4 odstotke) – in tako bo do konca leta, 1. januarja pa se je zanje že za največ 15 odstotkov podražil plin; tako bo najmanj do konca junija.
Tarifni ščit, ki so ga vpeljali oktobra 2021, bo tudi letos veljal za gospodinjstva in mala podjetja (z manj kot dvema milijonoma prometa, manj kot deset zaposlenimi in s priključno močjo, nižjo od 36 kilovoltamperov), še za najmanjše občine ter domove za starostnike in podobne strukture. Deset milijonov najrevnejših posameznikov, ki se vozijo v službo z avtomobilom ali motorjem, lahko letos računa prav tako na poseben dodatek za gorivo v višini 100 evrov; država bo v ta namen izplačala milijardo evrov.
Še okoli 5,8 milijona najrevnejših gospodinjstev se lahko, odvisno od prihodkov, spomladi nadeja klasičnega energetskega čeka v višini od 48 do 277 evrov. Za povrhu lahko za posebni vavčer od 100 do 200 evrov do konca marca zaprosijo vsi, ki se ogrevajo na kurilno olje, še tisti, ki kurijo drva, pa do konca aprila za od 50 do 200 evrov. Ker je denarja vedno premalo, so uvedli začasni
• Ker sta elektrika in plin predraga, nekateri zapirajo restavracije in pekarne.
• Lani je država pomagala z več kot 40 milijardami evrov, letos s polovico manj.
• Revni lahko računajo tudi na energetske vavčerje.
200.000
delavcev manjka v gostinstvu in hotelirstvu
solidarnostni davek na rainerije, s katerim naj bi pridobili v državno blagajno okoli 200 milijonov evrov, za 11 milijard pa naj bi obdavčili superdobiček proizvajalcev elektrike.
Premalo pomoči
Država je darežljiva, vendar ne za vse in ne dovolj. Peki so se dvignili že oktobra, saj jih 80 odstotkov ni bilo deležnih tarifnega ščita, četudi so imeli manj kot deset zaposlenih in manj kot dva milijona prometa na leto, a problem je priključna moč, navadno kar dvakrat večja od mejnih 36 kilovoltamperov ... V kruhu je veliko simbolike, zato še ena na novo zaprta pekarna, kakor za peke bijejo plat zvona mediji, ni samo navadna zgodba o propadlem poslu. Vlada zdaj pospešeno išče rešitve za pekovski ceh.