Četrtino letne elektrike bi nam lahko dal veter

Obnovljivi viri Tudi v Sloveniji je velik potencial vetrne in sončne energije, a zakonodaja ne dopušča večjih projektov

Slovenska družba Ali Renewables namerava na Zahodnem Balkanu postaviti več velikih sončnih elektrarn in vetrnih polj. A od tega pri nas manj kot desetino vseh zmogljivosti. Srbija in Hrvaška namreč v nasprotju s Slovenijo omogočata večje investicije v obnovljive vire energije.

O vlaganju v proizvodnjo energije iz sonca in vetra, zaostajanju za Hrvaško ter priložnostih prodaje zelene elektrike smo se pogovarjali z direktorjema Alfija Renewables, Suvadom Bajrićem in Janezom Grošljem. Predvsem Hrvaška dela velike korake k obnovljivim virom energije (OVE). »Pred več kot desetimi leti so se odločili, da se bodo razvijali v smeri OVE.

Bili so uspešni z vetrno energijo, zdaj so tudi s sončno. Vzrok za uspeh je, da se je država odločila sprejeti strategijo, da želi imeti določen delež OVE, in skladno s tem je prilagodila zakonodajo. Podobno počnejo tudi v Srbiji in drugih državah na Zahodnem Balkanu,« pravi Bajrić.

Slovenija je na repu evropskih držav po deležu pridobljene energije iz vetra in sonca. Janez Grošelj pravi, da bi morali slediti preizkušenemu receptu: »To pomeni, da je najprej treba oceniti tehnični potencial obnovljivih virov. Ocene kažejo, da je tehnični potencial vetra v Sloveniji več kot tisoč megavatov.

To pomeni četrtino letne proizvodnje električne energije, potencial sonca pa je vsaj še tisoč megavatov. Potenciala je veliko več, kot se poskuša predstaviti v javnosti. Potem bi si morali postaviti drzne cilje in temu primerno prilagajati zakonodajo, tako da pospešimo investicije.« Vlada naj bi ta mesec sprejela zakon, ki naj bi pospešil projekte v OVE.

Družba Ali Renewables upravlja največji investicijski alternativni sklad za vlaganje v obnovljive vire energije v regiji. Ali sklad zelenih virov energije (Ali Green Energy Fund) je zbral 103,6 milijona evrov kapitala, večinoma od slovenskih vlagateljev, ki ga bo vlagal v velika polja vetrnih in sončnih elektrarn, večinoma v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, priložnostno pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope. O vlaganju v proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, zaostajanju na tem področju za Hrvaško ter priložnostih prodaje zelene elektrike smo se pogovarjali z direktorjema Alija Renewables Suvadom Bajrićem in Janezom Grošljem.

Ali Renewables s partnerji razvija in gradi projekte na področju obnovljivih virov energije, pri tem pa moramo zagotoviti inanciranje in odkup električne energije, pravi Bajrić. Zbrani kapital jim bo omogočal za okoli 300 milijonov evrov investicij, skupaj s inanciranjem bank, v približno 270 megavatov proizvodnje iz obnovljivih virov energije v prihodnjih petih letih. »S tem smo postali eden največjih slovenskih investitorjev v obnovljive vire energije v regiji,« pove Grošelj. V Srbiji gradijo vetrni park z močjo 103 megavate. Spomladi bodo začeli montirati 22 turbin, ki bodo predvidoma začele obratovati v zadnjem četrtletju leta. V Sloveniji vlagajo v sončne elektrarne na strehah trgovskih centrov in industrijskih obratov, in sicer je trenutno v izgradnji več kot deset projektov s skupno močjo šest megavatov. Na hrvaškem in drugih trgih pa s partnerji razvijamo projekte za gradnjo v prihodnjih letih, našteva Bajrić.

V Sloveniji torej načrtujejo le manjšino vlaganj v obnovljive vire energije (OVE), in sicer do 20 megavatov sončnih elektrarn. Janez Grošelj pojasnjuje, da so se doma lotili projektov na strehah podjetij in trgovin, večinoma za njihovo lastno rabo elektrike. Večjih projektov pa zaradi omejitev pri umeščanju v prostor ne morejo izvajati: »Zakonodaja ni najbolj spodbudna niti za večje sončne elektrarne, saj je postopek umeščanja v prostor zelo zapleten in nepredvidljiv. To odvrača investitorje. Pričakujemo, da se bo zakonodaja toliko spremenila, da bo v Sloveniji mogoče v prihodnjih petih letih narediti tudi večji projekt sončnih elektrarn. Nismo preveč optimistični, da bi v tem času lahko zgradili kak vetrni park, pričakujemo pa, da bo to mogoče v prihodnjih desetih letih.«

Hrvaška je vodilna v regiji pri OVE

Srbija in Hrvaška torej omogočata večja vlaganja v obnovljive vire energije (OVE). Na Hrvaškem so imeli leta 2021 delujočih za skoraj tisoč megavatov vetrnih elektrarn, v Srbiji za skoraj 400 megavatov, da ne govorimo o severni sosedi Avstriji, kjer imajo za 3524 megavatov vetrnic. Pri nas imamo dve vetrnici s skupno močjo dva megavata. Nekoliko drugačni podatki so za sončno energijo, kjer je bilo v Sloveniji delujočih za 367 megavatov sončnih elektrarn, kar je več kot na Hrvaškem (109 megavatov) in v Srbiji (52 megavatov), a sedemkrat manj kot v Avstriji (2692 megavatov), kažejo podatki Mednarodne agencije za obnovljive vire energije. Suvad Bajrić pojasnjuje, da bodo številke kmalu povsem drugačne. V sosednjih državah so namreč zaradi cenejše energije v preteklosti več vlagali v energijo vetra, v zadnjih letih pa se je strošek pridobivanja elektrike iz sončnih elektrarn približal strošku vetrnih elektrarn. Zato prihaja v obratovanje veliko večjih sončnih elektrarn. V Sloveniji pa so te manjše in večinoma na strehah.

Predvsem naša južna soseda je na tem področju v regiji vodilna, pravi Bajrić: »Pred več kot desetimi leti so se odločili, da gredo v smeri OVE. Bili so uspešni z vetrno energijo, zdaj so tudi s sončno. Vzrok uspeha je, da se je država odločila sprejeti strategijo, da želi imeti določen delež OVE, in temu prilagodila zakonodajo. Podobno počno v Srbiji pa tudi druge države na Zahodnem Balkanu.« Hrvati so v svoji strategiji iz leta 2020 napisali, da bodo imeli leta 2050 med 80 in 88 odstotki proizvodnje iz obnovljivih virov, do leta 2030 pa da bodo imeli zgrajenih za več kot 1300 MW vetrnih elektrarn in za 750 do 1000 MW sončnih. Potencial vetrne in sončne energije te cilje močno presega, in sicer je vetrnega potenciala med 7000 in 9000 MW, sončnega pa 8000 MW, pristavi Grošelj. Bajrić pri tem pokaže tabelo z več kot 200 potencialnimi projekti na področju OVE na Hrvaškem s skupno močjo 6000 megavatov: »Koliko jih ne bo izvedljivih zaradi takšnih ali drugačnih omejitev vplivov na okolje, ne vemo, a tudi če bo le tretjina teh izvedenih, bo to zelo velik izplen.«

Hrvaški portal Poslovni.hr je tako, denimo, prejšnji mesec poročal, da so v zaledju Splita načrtovani energetski objekti, večinoma sončne elektrarne, na 370 hektarih zemljišča s skupno močjo okoli 150 megavatov. Za primerjavo; največja sončna elektrarna v Sloveniji, na Prapretnem, ima moč tri megavate.

Potem ko politika sprejme odločitev za OVE, se ekosistem začne razvijati in projekti stečejo, pravita sogovornika. »Ob tem je danes na Hrvaškem vsaj 2000 kakovostnih delovnih mest, ki so vezana samo na industrijo vetra in sonca, od institucij, izvajalcev in tako dalje,« pove Grošelj. Poudarja strateški pogled Hrvatov, saj imajo za črpanje evropskih sredstev pripravljene projekte v elektroenergetski sistem, da bo ta lahko sprejel vso to novo razpršeno proizvodnjo električne energije. En tak projekt je, denimo, 400-kilovoltni daljnovod od severa do juga Dalmacije.

Slovenija bi se morala ravnati po preizkušenem receptu

Ne le v regiji, tudi v drugih evropskih državah pospešeno vlagajo v OVE. Medtem ko so evropske države leta 2021 postavile za 28.000 megavatov novih sončnih elektrarn, so jih lani za 42.000 megavatov, prihodnje leto pa je pričakovana še večja rast, pove Grošelj. Na vprašanje, kaj bi Slovenija morala storiti, da poveča vlaganja v OVE, odgovori, da bi se morala ravnati po preizkušenem receptu: »To pomeni, da je treba najprej oceniti tehnični potencial obnovljivih virov. Ocena je, da je tehnični potencial vetra v Sloveniji več kot tisoč megavatov, to pomeni četrtino letne proizvodnje električne energije, potencial sonca pa je vsaj še tisoč megavatov. Potenciala je

Zmogljivosti elektrarn na obnovljive vire energije v letu 2021, megavati

sončne elektrarne

Avstrija

BiH

Hrvaška

Srbija

Slovenija vetrne elektrarne hidroelektrarne 8.829 1.786 1.926 2.354 1.178 bistveno več, kot se poskuša prikazati v javnosti. Potem bi si morali postaviti smele cilje in temu primerno prilagajati zakonodajo, tako da pospešimo investicije. Ko dosežemo želeni cilj, lahko začnemo zaostrovati pogoje za investiranje. To je edini recept za povečanje vlaganj v OVE. Z vrha se mora pokazati jasna usmeritev v te cilje in v spremembo zakonodaje v dialogu z vsemi udeleženimi, tudi z občutkom do okolja.«

Bajrić k temu dodaja, da je pri vlaganju v OVE treba sklepati kompromise: »Razmišljanje, da bomo zgradili obnovljive vire brez posegov v okolje, je zmotno, nas omejuje in ne omogoča gradnje večjih projektov. Narediti je treba kompromis med energetskimi cilji in vplivi na okolje.«

Zakon za umeščanje OVE na vladi ta mesec

Na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki naj bi olajšal pridobivanje dovoljenj za tovrstne objekte, ti naj bi se lahko gradili tudi tam, kjer to zdaj ni mogoče. Zakon je bil v javni razpravi. Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je zdaj v intenzivnem medresorskem usklajevanju: »Besedilo se še spreminja, in dokler ga ne bo sprejela vlada, ne moremo komentirati vsebinskih rešitev.« Sprejetje na vladi pričakujejo v tem mesecu, državni zbor pa ga bo obravnaval po rednem zakonodajnem postopku, ki predvidoma traja tri mesece.

V Aliju Renewables so sodelovali v javni razpravi o zakonu. »S pripombami smo predvsem želeli poudariti, da če želimo motivirati investitorje v obnovljive vire energije, je treba poenostaviti proces umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj za objekte do neke velikosti,« pravi Bajrić.

Po njegovem mnenju bi osnovna naloga države morala biti, da zagotovi učinkovito pridobivanje dovoljenj za vlaganja v OVE in dovolj zmogljiva prenosna omrežja, ki bodo lahko sprejela nove proizvodne objekte. Preostalo bi morali narediti investitorji in nositi tudi tveganja. Ob tem pa mora država omogočiti tudi sklepanje pogodb o prodaji električne energije med proizvajalcem elektrike in podjetjem oziroma končnim kupcem (corporate power purchase agreements).

Dolgoročni nakup zelene energije

Predvsem v ZDA in Evropi se je namreč uveljavila praksa, da proizvajalci sklepajo dolgoročne pogodbe o odkupu z velikimi končnimi odjemalci. Lani so korporacije kupile rekordnih 31,1 gigavata zelene energije z dolgoročnimi pogodbami, kar je četrtino več kot leto prej, kaže raziskava BloombergNEF. Dve tretjini tovrstnega nakupa so opravila ameriška podjetja, predvsem tehnološki velikani Amazon, Microsot in Meta, tem pa sledi nemški kemični velikan Basf.

Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije se ceni in je bistveno cenejša od proizvodnje v jedrskih elektrarnah in drugih konvencionalnih oblikah, kaže analiza družbe Lazard. Predvsem proizvodnja iz termoelektrarn pa je letos pod udarom visokih cen premoga in tudi dražjih emisijskih kuponov, plinske elektrarne pa dražjih cen plina. Lastna cena energije iz sončnih in vetrnih

Največji kupci zelene energije med gospodarskimi družbami v letu 2021, megavati

Amazon

Microsoft

Meta

Basf

TotalEnergies

Google

Nestle

Target elektrarn se je leta 2021 znižala in je v večini primerov nižja tudi od operativnih stroškov obratujočih elektrarn, kaže tudi analiza Mednarodne agencije za obnovljive vire energije.

»Obnovljivi viri energije v sedanjih razmerah tržnih cen ne potrebujejo subvencioniranih cen in so lahko konkurenčni na trgu. A za inanciranje projektov banke zahtevajo dolgoročne pogodbe o odkupu elektrike, bodisi trgovcev, še bolj zanimiva pa je praksa s sklepanjem dolgoročnih pogodb z velikimi končnimi odjemalci. Zadnjih primerov je čedalje več, to pa omogoča tudi razvoj OVE. Po tem konceptu tisti, ki je zainteresiran za odjem elektrike, postane partner v investiciji v OVE. Podjetje, ki si želi preskrbo dolgoročno vsaj delno ali pretežno zagotoviti iz obnovljivih virov po stabilni konkurenčni ceni, si lahko ali samo zgradi proizvodni vir ali pa začne sodelovati z razvijalcem projekta in podpiše, denimo, desetletno pogodbo za odkup elektrike po določeni ceni. S tem projekt dobi pogoje za inanciranje, podjetje pa dolgoročno iksno ceno elektrike,« pojasni Janez Grošelj. Država bi pri tem morala pomagati z jamstveno shemo, da bi tovrstne dolgoročne pogodbe lahko sklepal večji del industrijskih odjemalcev: »Nekatere države so uvedle jamstveno shemo, da so se lahko pogodbe o prodaji oziroma nakupu električne energije za gospodarsko družbo hitreje sklepale. Ni namreč vsak kupec elektrike za banko sprejemljiv. Zato bi brez jamstvene sheme lahko takšne desetletne pogodbe sklepali le kupci z visoko boniteto, vsi drugi pa bi bili prepuščeni trgu.«

Po kakšni ceni bi podjetja lahko dobila elektriko z vetrnega polja v Srbiji? »Težko povemo konkretno s številko, zagotovo pa bi bila ta cena precej nižja od današnjih na trgu in nižja od trenutne kapice pri 180 evrih na megavatno uro,« odgovori Bajrić. In doda: »Gospodarstvu je danes treba kratkoročno pomagati. A edina dolgoročna pomoč je povečanje investicij v OVE. Z 1,2 milijarde evrov, kolikor bo vlada namenila za pomoč gospodarstvu letos, bi lahko naredili za 800 do 1000 megavatov elektrarn na obnovljive vire energije. S tem bi lahko proizvedli od dve do 2,5 teravatne ure električne energije. Ker je naša letna raba 13 teravatnih ur, bi samo s tem za prihodnjih 25 let rešili od 15 do 20 odstotkov potreb po elektriki v Sloveniji.«

Z 1,2 milijarde evrov, kolikor bo vlada namenila za pomoč gospodarstvu letos, bi lahko naredili za 800 do 1000 megavatov sončnih in vetrnih elektrarn.

Obnovljivi viri energije v sedanjih razmerah tržnih cen ne potrebujejo subvencioniranih cen in so lahko konkurenčni na trgu.

Foto Božidar Vukičević/Cropix Hrvati so v svoji strategiji iz leta 2020 napisali, da bodo imeli leta 2050 od 80 do 88 odstotkov proizvodnje iz obnovljivih virov. Na fotograiji je sončna elektrarna na Visu.

Foto osebni arhiv Suvad Bajrić je dejal, da je vzrok hrvaškega uspeha v strategiji, ki so jo sprejeli in po kateri želijo imeti določen delež OVE, čemur so prilagodili zakonodajo.

Foto Voranc Vogel Zakonodaja pri nas ni najbolj spodbudna niti za večje sončne elektrarne, saj je postopek umeščanja v prostor zelo zapleten in nepredvidljiv, pravi Janez Grošelj.