Vdor v kongres je spremenil ZDA
6. januar 2021 Demokrati zahtevajo kazenski pregon Donalda Trumpa, nekdanjemu predsedniku zvesti republikanci v ozadju vidijo zaroto FBI
Na današnji dan pred dvema letoma se je po nekaterih ocenah stodvajsettisočglava množica privržencev republikanskega predsednika Donalda Trumpa zbrala v Washingtonu, da bi protestirala proti kongresnemu potrjevanju elektorske zmage demokrata Joeja Bidna. Po Trumpovem govoru pred Belo hišo so se odpravili proti kongresu na drugem koncu Pensilvanske avenije in parka National Mall ter z vdorom v hram demokracije za vedno spremenili ZDA.
Predstavniki in senatorji, pod vodstvom podpredsednika Mika Pencea zbrani na potrjevanju elektorske zmage demokratskega predsedniškega kandidata Bidna, so se več ur bali za življenje. V kolektivni politični spomin ZDA in vsega sveta bodo za vedno vtisnjene podobe zmedenih protestnikov in napol golega »šamana« Jacoba Chansleyja kot tudi razbijanje vrat in oken ter vsesplošno divjanje v najvišjem zakonodajnem telesu. Zakrinkani moški so napadali kongresno policijo, slab mesec dni pozneje pa je predsednik Joe Biden, čigar zmago so na koncu vendarle potrdili, v kongresni rotundi vodil slovesnost za naslednji dan umrlega policista Briana Sicknicka.
Demokrati so uvedli ustavno tožbo proti odhajajočemu predsedniku Trumpu. Ko se ta ni posrečila, so ustanovili parlamentarni odbor za preiskovanje dogodkov 6. januarja 2021. Tik pred letošnjim republikanskim prevzemom večine v predstavniškem domu so končali preiskavo s priporočilom o kazenskem pregonu nekdanjega predsednika Trumpa, ki več kot dve uri po začetku vdora ni bil dosegljiv. V kazenskem procesu ali obsojenih je več članov skrajno desnih skupin Oath Keepers (Varuhi prisege) in Proud Boys (Ponosni fantje).
Mnogi Američani so primerjali vdor z britanskim požigom kongresa leta 1814, toda v politično in ideološko globoko razdeljenih ZDA celo vdor v najvišje zakonodajno telo prinaša diametralno nasprotna mnenja. Velik del desnice verjame, da so naivne protestnike izkoristili agenti in informanti zveznega preiskovalnega urada FBI v sodelovanju z vodilnimi demokrati. Trump je zatrdil, da je demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi zavrnila več njegovih predlogov za varnostno okrepitev Kapitolskega griča z nacionalno gardo, njegovi privrženci pa bolj kot za Sicknickom, ki je umrl zaradi možganske kapi, žalujejo za protestnico Ashli Babbit, ki jo je ustrelil kongresni policist Michael Byrd.
Žalujejo tudi za stotinami zaprtih demonstrantov, ki po njihovem mnenju gnijejo v »washingtonskem gulagu«, edinega, ki je pred številnimi kamerami 6. januarja 2021 in dan pred tem pozival množice k vdoru v kongres, pa niso aretirali. Ray Epps iz Arizone se zagovarja, da ni vstopil v kongres, skrajno desne teorije zarote pa naj bi mu uničile življenje. Številni republikanci zahtevajo objavo vseh varnostnih in drugih posnetkov usodnega dne, sumljivo se jim zdi, da so večinoma demokratski kongresni preiskovalci številne posnetke in dokumente zapečatili za od trideset do petdeset let.
Pence nezaželena oseba
Predstavnica pravosodnega ministrstva na kongresnem zaslišanju ni hotela odgovoriti na vprašanje, koliko agentov in informantov FBI je bilo med protestniki. Na desni strani prizorišča pa ne skrivajo prepričanja, da so bile volitve 2020 predsedniku Trumpu ukradene z razširjenim glasovanjem po pošti brez zahtev po identiikaciji z osebnim dokumentom, sprejetim med pandemijo. Predsedniku naklonjeni kongresniki so tik pred vdorom uvedli zahtevo po vračanju najbolj spornih elektorskih glasov v zvezne države, kot naj bi dovoljeval zakon iz leta 1887. Dolga leta Trumpu zvesti podpredsednik Mike Pence je takšna pričakovanja zavrnil s prepričanjem, da njegovo bolj kot ne ceremonialno vlogo opredeljuje 25. amandma k ustavi.
Pence je od tedaj za mnoge republikance nezaželena oseba, iz kongresa sta se poslovila tudi republikanska sodelavca kongresnega preiskovalnega odbora Liz Cheney, ki so jo zavrnili lastni volivci iz Wyominga, in Adam Kinzinger iz Illinoisa, ki se je v strahu pred enako usodo umaknil sam. »Če to ni zločin, ne vem, kaj je,« je zadnji ob koncu preiskave predstavniškega doma o dogodkih 6. januarja 2021 vendarle pozval pravosodno ministrstvo, naj začne proces proti Trumpu.
Zdaj se je nekdanjega predsednika, ki je tudi kandidat za prihodnjega, lotil še posebni preiskovalec Jack Smith, doslej tožilec mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu. Agenti FBI so poleti v iskanju zaupnih dokumentov vdrli v Trumpovo rezidenco v Mar-a-Lagu. Za mnoge njegove privržence je tudi to nagajanje politiku, ki naj bi razkril »washingtonsko močvirje« in »globoko državo«.
• Spodleteli ustavni tožbi proti Trumpu je sledila preiskava.
• V kazenskem procesu ali obsojenih je več članov skrajno desnih skupin.
• Teorije zarote o ukradenih predsedniških volitvah 2020 so še žive.
V politično in ideološko globoko razdeljenih ZDA celo vdor v najvišje zakonodajno telo prinaša diametralno nasprotna mnenja.